Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Arhiv: Davčna reforma za boljše poslovno okolje, ne le za polnjenje proračuna

GZS pozdravlja napoved davčne reforme, vendar opozarja na ključni cilj, to je atraktivnejše poslovno okolje.

 

Splošna napoved smeri sprememb pri zasnovi davčne reforme, ki je bila danes predstavljena na Ekonomsko-socialnem svetu, je prava. Tudi podatki kažejo, da je nujna drugačna porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem; ne pa nenehno zviševanje bremen gospodarstva. Zlasti je v Sloveniji preveč obdavčeno delo.

Dejstvo je, da je slovensko gospodarsko okolje med bolj obremenjenimi, sploh glede na delež stroškov dela v bruto dodani vrednosti, kjer smo na 1. mestu med državami članicami EU. Prav tako smo med prvimi šestimi državami članicami EU, v energetsko intenzivnih panogah po stroških energije v bruto dodani vrednosti, predvsem zaradi visokih prispevkov (za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije ipd.). Opozarjamo, da je treba imeti pred očmi ti dve dejstvi in da je podatek o davčnih bremenih kot deležu v bruto dodani vrednosti za gospodarstvo izjemno pomemben in žal tudi negativen kazalnik.

 

Davčna politika je ključna za poslovno okolje

Država se je sodeč po vladnem gradivu očitno v prvem koraku zavzela predvsem za polnjenje proračunskih blagajn, brez sočasnega zniževanja prispevkov, ki naše poslovno okolje delajo najbolj neprivlačno in drago. Do prerazporeditve davčnih bremen pa mora priti v enem koraku, ne zaporedoma. Pospeševanje gospodarske aktivnosti mora postati eno temeljnih načel davčne reforme. 

 

Ni celovitega pregleda vseh bremen gospodarstva

Obenem želimo, kljub naši splošni podpori davčni reformi, v zvezi s predlogom načrta izpostaviti, da opažamo pomanjkljivosti pri pristopu k aktivnostim. Po naši oceni je načrt premalo ambiciozen. V prvi vrsti aktivnosti ne predvidevajo sprememb na področju določenih posrednih davkov (okoljski prispevki, obremenitve gospodarstva za razna dodatna plačila, kot so komunalščine, omrežnine in druge občinske dajatve itd.) Po naši oceni vse to sodi v koncept sprememb na davčnem področju, vpliv le-teh pa nikakor ni zanemarljiv. Še danes namreč nimamo celovitega pregleda nad vsemi bremeni, ki bremenijo gospodarstvo.

 

Ne pristajamo več na "Vsako delo šteje" s figo v žepu

GZS že več let zahteva razbremenitev predvsem na področju plač in prispevkov. V tem segmentu smo podpirali koncept »Vsako delo šteje«. A pri tem smo zahtevali vzajemnost in enakomernejšo obremenitve vseh zavarovancev: več pobranih davkov in prispevkov od različnih oblik dela v zameno za zniževanje obremenitve rednih oblik dela – torej pogodbe o zaposlitvi. Ta vzajemnost se doslej ni zgodila. Kot dodatne rešitve predlagamo tudi davčno razbremenitev najnižjega dohodninskega razreda in uvedbo socialne kapice, kot prag za najvišjo tovrstno obdavčitev.

 

Ob davčnih blagajnah zahtevamo nižje stopnje

Ni jasno, kako bo in ali sploh bo z uvedbo davčnih blagajn prišlo do razbremenjevanja gospodarstva, vsaj v določenih dejavnostih. Izpostavljamo, da je GZS vseskozi poudarjala pomen davčnih blagajn, in to hkrati v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva. Posebej opozarjamo na nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po naši oceni bi tudi subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prevzemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, za državni proračun imelo pozitiven učinek. Ob tem pa je takoj potrebno pričeti tudi z aktivnostmi v smeri zmanjševanja administracije, ki bi jih uvedba davčnih blagajn lahko dodatno omogočila. Žal pa je v gradivu zapisano zgolj: povečati obseg pobranih davkov ob nespremenjenih davčnih stopnjah pri uvedbi davčnih blagajn. 

Fotogalerija