Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Davčne blagajne da, toda kje so drugi ukrepi?

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira uvedbo davčnih blagajn, hkrati pa zahteva hkratne ukrepe za znižanje davčnih bremen. To so ob uvajanju davčnih blagajn storili tudi na Hrvaškem!

Davčne blagajne po izkušnjah iz tujine zagotovo zagotavljajo večjo davčno disciplino, kar je korektno do vseh davkoplačevalcev. Zato GZS podpira uvedbo sodobne različice davčnih programskih blagajn, kot jo predlaga Vlada RS. Navsezadnje izpad zaradi utajenih davkov plačamo vsi tisti, ki jih plačujemo redno in v celoti. Država za storitve, ki jih financiramo z davki, pobere toliko denarja, kot ga pač potrebuje. Če ga ne dobi od utajevalcev, ga pobere od vseh drugih.

S tega zornega kota bi bilo povsem logično, da bi Vlada RS ob uvedbi davčnih blagajn poskrbela za znižanje nekaterih davčnih bremen, saj bo v proračun prišlo več denarja kot doslej. Natančno to so denimo storili na Hrvaškem, ob tem pa uvedli tudi davčne reprograme na način, da so onemogočili njihovo zlorabo.

GZS je prav zato vseskozi poudarjala pomen davčnih blagajn v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva in tudi z nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po naši oceni bi bilo subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prevzemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno.

Prav država se je namreč najprej upirala davčnim blagajnam in je podjetjem in podjetnikom pred časom predpisala programe, ki naj bi preprečevali goljufije - kljub opozorilom, tudi s strani GZS, da to ni prava rešitev. Podjetja in podjetniki bodo zato imeli po njeni krivdi dvojni strošek!

Zato na GZS menimo, da je ravnanje Vlade do gospodarstva, ob sicer upravičeni uvedbi davčnih blagajn, nekorektno. To lahko podkrepimo tudi s časovnim načrtom predvidenega davčnega prestrukturiranja, ki zopet najprej predvideva ukrepe brez razbremenitev, slednjo šele v drugi fazi.

Podobno se je že zgodilo pri obremenitvi dela s prispevki. Upravičeno so se dvignila bremena delovnim razmerjem, ki niso redna. O obljubljeni razbremenitvi rednih delovnih razmerij pa že leta ni ne duha ne sluha.

Vlado sprašujemo: bo tako tudi pri davčnih blagajnah? Bo vlada kaznovala davčne goljufe in razbremenila poštene gospodarstvenike ali pa bo spet zgolj zbirala denar za še večjo javno porabo? Država se je namreč spet v prvem koraku zavzela predvsem za iskanje novih proračunskih virov (davčne blagajne, nepremičninski davek), hkrati pa še ne znižuje tistih dajatev, zaradi katerih je naše poslovno okolje zelo neprijazno.

Ob koncu opozarjamo še na to, da cilj uvedbe davčnih blagajn ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti. Prav je, da so kazni visoke. Ne bo pa prav, če bodo po uvedbi davčnih blagajn kazni, glede na težo kršitev, v neskladju z zdravim razumom.

 

 

Fotogalerija