Nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma je rezultat pogajanj, ki so trajala leto in pol. Z njo smo delodajalci želeli odpraviti ureditve kolektivne pogodbe iz leta 1997, katere niso sledile družbeno-ekonomskim spremembam v zadnjih 15 letih ter oblikovati sodoben akt, ki bo varoval spodnje meje vseh pravic in obveznosti tako delavca kot delodajalca. Želeli smo dati dobro osnovo za oblikovanje pogodbenega odnosa med delodajalcem in delavcem. Hkrati pa dati tudi zavezo, usmeritev oziroma možnost delodajalcem, da lahko kar največ zadev uredijo s svojo kolektivno pogodbo ali splošnim aktom sledeč svojim specifičnim pogojem poslovanja in postavljenim ekonomskim ciljem.
Tem težnjam nasproti so delojemalci zahtevali, da bi uredili prav vse pravice ter stimulacije enotno v mejah, ki bi zagotavljale, da nihče v tej panogi ne bi bil blizu socialnega praga.
Intenzivna in zahtevna pogajanja so prinesla kolektivno pogodbo, ki je v pretežni meri izpolnila pričakovanja delodajalcev. Vendar se moramo zavedati, da je s tem prenesena na nas tudi odgovornost za stanje kadra, razvoja, notranjih odnosov. Ta pogodba enostavno ne dopušča več, da bi se v dokumentih podjetja pa najsi gre za pravilnike ali kolektivne pogodbe zgolj in samo sklicevali na kolektivno pogodbo dejavnosti, temveč je potrebno vrsto področij razdelati in predvsem prilagoditi stanju ter ciljem posameznega podjetja.
Naj omenimo le letni dopust, kjer pogodba zgolj opredeljuje minimalni dopust povzet po mednarodni konvenciji ter določa minimum dodatnega dopusta glede na doseženo delovno dobo ter povzema minimalne dodatne dneve dopusta, kot jih zahteva ZDR ter ureja dopust za nočne delavce. Vse ostale osnove in merila za dodatne dneve dopusta prepušča delodajalcem, da jih uredijo sledeč stanju v podjetju, delovnim pogojem ter ciljem, ki jih sledijo v podjetju. Tako ni primerno, da v podjetju zgolj povzamejo minimum iz KP dejavnosti. Predvsem vprašanje starejših delavcev in invalidov je prineslo velike spremembe, ki bodo dolgoročno prinesle učinek delodajalcu, vendar je pa smotrno glede na stanje v podjetju uveljaviti prehodno obdobje oz. prehodne rešitve. Ureditev teh vprašanj lahko delavci zahtevajo in v pogajalskem obdobju izvajajo oblike sindikalnega pritiska. Vsekakor je modro, da iniciativo prevzame delodajalec in na osnovi analize stanja ponudi v dialog primerne rešitve s čimer lahko v taktiki pogajanj pridobi precejšnjo prednost.
Praksa nekaterih podjetij, da se zgolj sklicujejo na KP dejavnosti ali v svoje dokumente povzamejo njene določbe, bo v naslednjem obdobju prinesla negativne reakcije v podjetju in na nivoju Slovenije okrepila pritisk obeh sindikalnih central v pogajanjih za naslednjo pogodbo(2014) z zahtevo, da se v KP dejavnosti vnesejo dodatne osnove in merila, ki bodo v bodoče bistveno večje breme za podjetja. Z ravnanji podjetij, ki ničesar dodatno ne urejajo, bodo pridobili močno argumentacijo, da se podjetja ne zavedajo svojih obvez in jih je potrebno dodatno zavezati.
Pogodba dejavnosti tudi napotuje k urejanju delovne uspešnosti in plačila zanjo, ustreznega plačila v celoti v podjetju. To ne pomeni, da je to prepuščeno zgolj in samo delodajalcu temveč pogodbeni ureditvi v podjetju.
Tudi horizontalna napredovanja so vprašanje, ki ga je potrebno urediti v podjetju, ker KP dejavnosti to tudi zavezuje.
Izobraževanje in usposabljanje sta tudi vprašanji, ki sta v pretežni meri urejeni vendar dasta še dosti manevrskega prostora za podjetje.
Skratka odgovornost zaosnovna skrb za kadre ses to kolektivno pogodbo še bolj izrazito prenaša v podjetje, kar pomeni, da ne gre prepuščati stihiji vprašanj, ki jih kadrovska stroka prepoznava kot ključne v skrbi za kadre.
Pričakujemo, da boste v vseh podjetjih tem vprašanjem posvetili pozornost, uredili stvari in s tem tudi v pogajanjih za naslednjo pogodbo (2014-2015) ustvarili pogoje, da bodo ključni vzvodi in odgovornost v podjetjih.
Pogodba po svoji vsebini in pristopu dobiva zelo dobra mnenja iz drugih panog, kjer jo prepoznavajo kot vzorčno oziroma smer, kako bi se naj tudi v bodoče urejala ta problematika.
Janez Ivšič
predsednik pogajalske skupine delodajalcev
