Lesnopredelovalna panoga obsega dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva.
Glavni kazalci poslovanja panoge v letu 2010
Po podatkih AJPESa je leta 2010 v lesnopredelovalni panogi delovalo 875 družb, v katerih je bilo 13.880 zaposlenih (14.589 v letu 2009).
Prihodki v lesnopredelovalni panogi so znašali 1.039 mio €, odhodki pa 1.064 mio €. Družbe so zaključile poslovno leto 2010 z neto čisto izgubo v znesku 29,5 mio €, kar je nadalnje povečevanje izgube primerjavi z letom 2009, ko je znašala čista izguba 24,4 mio €.
V lesnopredelovalni panogi kot celoti pa je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2010 znašala 21.216 € kar je nekoliko višje kot leta 2009, ko je bila 19.770 €.
Delež prihodkov od izvoza v čistih prihodkih od prodaje je znašal 46,6%. Najbolj intenzivne destinacije izvoza in uvoza obeh lesarskih področij v letu 2010 so bile Italija, Nemčija, Nemčija, Avstrija in Hrvaška. Presežek izvoza nad uvozom po dejavnosti je leta 2010 stagniral na 280 mio €.
Vri: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2010
Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v 2010
S poslovanjem lesnopredelovalne panoge v letu 2010 ne moremo biti zadovoljni, saj se kljub manjšanju števila zaposlenih izguba še vedno povečuje. Kritičen del panoge ostaja pohištvo, ki očitno težje, kot lesarji, preoblikuje poslovne procese na izdelke prilagojene individualnim potrebam. Na izdelkih za široko potrošnjo pa je konkurenca vse hujša, tudi na slovenskem trgu. Tako so pred nami zelo zahtevna leta, v katerih moramo postati tako konkurenčni, da bomo več desetletni negativni panožni trend obrnili.
Pri tem nas čaka zelo trd oreh, v nadaljnjem dopovedovanju »državi«, da slovenska in predvsem panožna industrija v takšnih pogojih poslovanja zelo težko izboljšuje konkurenčnost in da je zamujanje s strukturnimi reformami za gospodarstvo uničujoče.
Bolje nam gre pri panožnem delovanju, kjer z državnimi institucijami vedno uspešneje sodelujemo in tako že bistveno krepimo težo gozdno – lesne verige v Sloveniji. V tem sklopu bo do konca leta pripravljena strategija, ki bo zajela cel sektor, od lastnikov gozdov, do gozdarjev lesarjev in pohištvenikov, in bo osnova za konkretne ukrepe v naslednjih letih. V njej moramo, s skupnimi močmi, poiskati odgovore na vprašanja. Kaj v sedanjih in prihodnjih globalnih razmerah, slovenski lesarji in pohištveniki, lahko proizvajamo z dobičkom? Katere storitve so nujna dopolnitev proizvodnji? S kakšnimi poslovnimi modeli to lahko uresničimo? In na koncu, kako to udejanjiti, v sedanjih, izjemno težkih pogojih poslovanja?
Nič lažje naloge pa ne čakajo podjetij, saj smo v fazi preloma, ko desetletja delujoči poslovni procesi niso več konkurenčni in je potrebno marsikje zastaviti poslovne modele bistveno drugače ali povsem na novo. Informacijske tehnologije, globalizacija, svetovna kriza, in na našo srečo tudi nujnost ohranitve planeta, so namreč svet radikalno spremenile.
Veliko se bomo torej morali ukvarjati s potrebami sodobnega človeka, s konkurenco, ki nas je marsikje prehitela, s sodobnimi tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami, ter si tako ustvariti svoje poslovne priložnosti. Pri tem bo treba čim bolj racionalno, in predvsem učinkovito, kombinirati resurse iz državnega, panožnega in podjetniškega nivoja, za kar imamo dober zgled pri avstrijskih lesarjih.
Naši glavni konkurenčni prednosti ostajata les in naše sposobnosti, seveda aplicirani na sedanje in bodoče pogoje poslovanja. Verjemimo torej, da smo sposobni izpeljati to zelo zahtevno nalogo in nam bo uspelo.
