Pot do naprednih informacijskih tehnologij v RS z javno zasebnim partnerstvom
Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije je 19.marca organiziralo konferenco o možnostih vzpostavljanja IKT rešitev v javnem sektorju s pomočjo javno zasebnega partnerstva. Uvodoma so o pomembnosti javno zasebnega partnerstva pri uvajanju IKT rešitev v državni in javni upravi spregovorili Iztok Klančnik, predsednik GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije, dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na MJU in dr. József Györkös, državni sekretar na MVZT. Govorci so se strinjali, da trenutne gospodarske razmere predstavljajo tudi priložnost, da se na področju uvajanja informacijskih tehnologij doseže napredek, ki bo hkrati prispeval h večji konkurenčnosti slovenskih IKT podjetij na svetovnem tržišču.
Številni ugledni govorci so na dogodku predstavili svoje poglede in razmišljanja o svoji vlogi pri izgradnji informacijske podpore, o načinih spodbujanja gospodarstva v kriznih časih s strani javnega sektorja, o vlogi investiranja v informacijsko tehnologijo na poti v družbo znanja in pričakovanjih gospodarstva:
-
Gospa Vesna Cukrov, predsednica Državno revizijske komisije je predstavila pravne okvirje javno – zasebnega partnerstva v Sloveniji, načine spodbujanja javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegov razvoj, pogoje, postopek nastajanja, oblike ter način izvajanja javno zasebnega partnerstva.
-
mag. Miranda Groff Ferjančič, Vodja Sektorja za javno zasebno partnerstvo na Ministrstvu za finance je povedala, kaj je zasebno partnerstvo, kako sodelujeta javni in zasebni sektor, kako se izvajajo javne storitve. Predstavila je tudi sofinanciranje projektov, prenos tveganj in najpogostejše težave pri IT projektih.
-
Posebnosti s področja varovanja osebnih podatkov, na katere je potrebno biti pozoren je predstavil mag. Andrej Tomšič, namestnik Informacijske pooblaščenke.
-
Projekt elektronskega cestninjenja kot praktični primer javno zasebnega partnerstva in svoja spoznanja pri njegovem načrtovanju je predstavil Dean Herenda, sekretar na Ministrstvu za promet, Vodja inteligentnih transportnih sistemov in cestninjenja.
-
Smiljana Vončina Slavec, vodja Službe za informatiko na Ministrstvu za zdravje je v svojem prispevku predstavila celoten načrt projekta e – Zdravje s pripadajočimi podprojekti s poudarkom na predstavitvi Akcijskega načrta za leto 2009.
-
Dr. Miro Lozej, vodja Službe za informatiko na Ministrstvu za kmetijstvo in mag. Boštjan Ključevšek, Vodja Službe za informacijsko tehnologijo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja sta govorila o posebnostih informacijskih sistemov v javni upravi.
-
Izkušnje in izzive slovenske turistične organizacije je predstavila mag. Tinkara Pavlovčič Kapitanovič, Področna podsekretarka pri Slovenski turistični organizaciji, Teja Batagelj, vodja projekta e-VEM za gospodarske družbe iz Ministrstva za javno upravo pa je predstavila portal e –VEM.
Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali člani GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije: Iztok Klančnik, direktor Avtente in predsednik ZIT, Andrej Mertelj (Datalab), Andja Komšo (Hermes Softlab), Tone Stanovnik (Špica), Andrej Tavčar (IBM), Matej Potokar (Microsoft) in Andrej Brlečič (SRC).
Udeleženci so izpostavili, da mora v času gospodarske in finančne krize država spodbujati razvojne projekte, zato je nujno, da se na državni ravni sprejme strategija za razvoj IKT – ja v Sloveniji. Na eni strani učinkovit in transparenten javni sektor potrebuje razvito informacijsko podporo, na drugi pa uspešen IT sektor pomeni izboljšanje stanja tudi v ostalih panogah, kjer večja stopnja informatizacije poslovnih procesov povečuje možnosti za hitrejši izhod slovenskega gospodarstva iz krize.
Država mora večje razvojne projekte zaupati domačim podjetjem, ki imajo dovolj znanja za uspešno izvedbo takih projektov. Z vzpostavljanjem dolgoročnega partnerskega odnosa med institucijami javnega sektorja in ponudniki IKT rešitev in povezovanjem vsebinskih in tehnoloških strokovnjakov je možen učinkovitejši in hitrejši razvoj ter uvajanje informacijskih rešitev v državno in javno upravo z bolj izkoriščeno IKT infrastrukturo. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je z javno zasebnim partnerstvom in s skupnimi ter koordiniranimi aktivnostmi možno trženje teh rešitev na tujih trgih. Ravno izvoz tako razvitih rešitev omogoča večjo dodano vrednost in korist tako za javni kot za IKT sektor.
V razpravi so sodelujoči opozorili, da je najpomembnejši pogoj za hitrejši razvoj vzpostavitev večjega zaupanja med podjetji in državno upravo, znotraj državne uprave in tudi med samimi podjetji. Saj bomo le skupaj lahko odgovorili na izzive današnjega časa.
