12 PREDNOSTNIH UKREPOV
Udeleženci 10. Vrha slovenskega gospodarstva so 20. oktobra 2015 izbrali naslednjih 12 prednostnih predlogov ukrepov iz Manifesta industrijske politike
(celotni dokument na povezavi).
a. Industrija prihodnosti (industrijska politika)
- Štipendijska politika
- Več štipendij za deficitarne poklice v povezavi z gospodarstvom.
- Štipendije za mlade raziskovalce v industriji (sofinanciranje države) z realnimi roki za končanje študija.
- Državne štipendije v obliki povratnih sredstev.
- Kadrovske štipendije v obliki povratnih sredstev, ki jih v isti višini kot državne štipendije financira država. K temu znesku doda najmanj enak znesek podjetje.
- Izobraževanje kadrov na vseh ravneh skladno s potrebami delodajalcev
- Ustrezno načrtovanje vpisa na fakultete in tudi omejevanje vpisa bi povzročilo pozitivno selekcijo, hkrati bi se zmanjšalo število diplomantov, ki ne morejo najti zaposlitve.
- Načrtovanje študijskih smeri po obsegu in vsebinah v skladu z dolgoročnejšimi napovedmi potreb po kompetencah s strani delodajalcev.
- Daljše obdobje praktičnega usposabljanja v podjetjih (opcije že sedaj skozi odprti kurikulum v srednjih šolah ali skozi uvajanje izbirnih predmetov v višjih in visokih šolah).
- Zagotoviti boljše poklicno informiranje in karierno orientacijo mladine na celotni vertikali.
- Prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo
- Javni inštituti in univerze: večji pomen (tudi pri napredovanjih in statusih) in obveza sodelovanja z industrijo. Vrednotijo naj se rezultati projektov v gospodarstvu, ne le članki v revijah.
- Internacionalizacija programov, vsaj 10 odstotkov tujih predavateljev.
- Digitalizacija industrije
- Izkoriščanje digitalnih inovacij, poslovnih modelov in infrastrukture za pospešitev rasti v industriji. Spodbujanje inovativnosti s sodelovanjem in digitalizacijo spremljajočih panog, kot so logistika,dizajn …
Cilj: povečanje števila novih patentov v IKT industriji iz 13 na 20 v letu 2020.
- Pametno usmerjanje razvojnih sredstev
- Centralizacija razvojnih investicijskih odločitev in financiranja v eni strokovni in neodvisni tehnološki agenciji za delitev in nadzor porabe sredstev za razvoj.
- Aktivno privabljanje strateških vlagateljev. Promocija razvojnih oddelkov v podjetjih v tuji lasti kot regionalnih ali globalnih razvojnih centrov. Povečati sredstva za raziskovalni vavčer.
- Ponovno uvesti inštrument KROP – krepitev razvojnih organizacij podjetij: spodbujanje zaposlovanja novih strokovnjakov in poglobljenega izobraževanja zaposlenih.
- Okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke
- Prenova sistema kadrovanja ekonomskih svetovalcev na veleposlaništva v tujini. Ekonomski svetovalci bi morali imeti vsaj nekaj let izkušenj iz gospodarstva, da bi bili sposobni učinkovito reagirati na potencialna povpraševanja in poslovne priložnosti.
- Ureditev in posodobitev viznega režima za poslovne partnerje. Najem specializiranih agencij, ki se ukvarjajo z izdajo viz, na trgih, kjer nimamo veleposlaništev.
- Odpiranje veleposlaništev R Slovenije na perspektivnih trgih nekdanje Sovjetske zveze (Kazahstan, območje Kavkaza, Moldova) ter na Arabskem polotoku. Ponovno odprtje veleposlaništva v Iranu.
- Podpora ustanavljanju podjetij in lokacij v tujini.
- Okrepitev ponudbe SID banke v smeri večjega zagotavljanja komplementarne podpore pri projektih na tujih trgih, po vzoru npr. nemške razvojne banke KfW. Povečanje varnostnih rezerv SID banke. Vzpostavitev SID banke kot vstopne banke za poslovanje z investicijskimi sredstvi EU (denimo iz naslova Junckerjevega načrta …).
b. Davčno prestrukturiranje
- Znižanje obdavčitve stroškov dela
- Stroški dela naj se s postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade bistveno približajo povprečjem višegrajskih držav (za nekaj odstotkov na leto). Ne potrebujemo najbolj liberalnega sistema, temveč takšnega, kot velja za konkurenco.
- Davčne olajšave
- Za razvoj in raziskave, osnovna sredstva naj se ohranijo na isti ravni!
- Okoljske in energetske dajatve
- S postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade naj se znižujejo (za 10% na leto).
c. Odprava administrativnih ovir
- Vse na enem mestu
- Tako pri prostorski zakonodaji, kot pri privabljanju domačih in tujih investitorjev.
- Prostorska zakonodaja.
- Hitra debirokratizacija postopkov po načelih “Naredi preprosto« in »Vse na enem mestu« za poslovne subjekte, na podlagi najboljših ureditev v primerljivih državah. Za izvedbo se na upravnih enotah zadolži odgovorno osebo, vključno s sankcijami v primeru kršitev
- Pri pridobivanju gradbenih in drugih dovoljenj, ki jih potrebujejo investitorji, je kratkoročni cilj merljivo skrajšanje povprečnega časa za pridobitev gradbenega dovoljenja za 20 % do 1.1.2017.
- Sistem za privabljanje vlagateljev.
- Postopki za privabljanje in izvedbo zasebnih domačih in tujih investicij po načelu »Vse na enem mestu«, s posebnim poudarkom na trženju industrijskih con.
- Cilj ukrepov:
- vzpostaviti sistem hitrega odziva in podpore zainteresiranim vlagateljem,
- omogočiti občinam uspešnejše privabljanje vlagateljev in širitev industrijskih con, denimo s prožnejšim sistemom pri cenah zemljišča.
- Večja prožnost trga dela za gospodarstvo, še zlasti pa za javni sektor (MDDSZEM)
- Povečanje prožnosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v primeru nujne prilagoditve tržnim razmeram možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga trem odstotkom vseh zaposlenih na leto; edini pogoj za zaščito starejših delavcev pred odpovedjo naj bo število let, ki delavcu manjkajo do izpolnite pogojev za polno starostno pokojnino ...).
- Pravica do 50-odstotnega nadomestila za brezposelnost za tri mesece v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
- Uzakonitev posebne oblike pogodbe o zaposlitvi za sezonsko delo …
- Spremeniti delovanje javne uprave (MJU)
- Sprememba vrednot javnih uslužbencev (usposabljanje).
- Nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov.
- Osebna odgovornost javnih uslužbencev.
- Večja povezanost javnih uslužbencev z gospodarstvom.
- Uvedba MSP testa do konca junija 2016 in povečanje učinkovitosti delovanja administracije za 5 % na leto, tudi z deregulacijo, kjer regulacija ni potrebna.
- Vse s ciljem višje dodane vrednosti v gospodarstvu in s tem v celotni družbi.