Radio in Televizija Slovenja naj knjigi, branju in celotni knjižni verigi še naprej posvečata posebno pozornost, saj sta izjemno pomembna za zagotavljanje javnega interesa, obenem pa zanj nosita tudi odgovornost. Zato naj bosta pozorna posebej na tiste ustvarjalce, založniške programe in knjižne ter revijalne izdaje, ki v naši kulturni krajini izpričujejo vrhunskost. Še posebej naj bo Televizija Slovenija bolj pogumna in ustvarjalna pri oblikovanju oddaj, ki na inovativen in sodoben način nagovarjajo bralce, jih spodbujajo k branju knjig, usmerjene pa so na različne ciljne in starostne skupine bralcev. Na ta način bo krepila zavest posameznika o pomenu knjige za njegov intelektualni in duhovni razvoj. Predstavljanje novih knjižnih izdaj mora biti prepoznano in priznano kot informiranje o posebnih vsebinah, ki so v javnem interesu.
• vzpostavitev novih in sodobnih formatov rednih oddaj, ki bodo kontinuirano in celovito poročale o novih knjižnih izdajah v slovenskem jeziku, tako za otroke in mladino kot za odrasle, • oblikovanje najmanj ene oddaje na Televiziji in najmanj ene na Radiu, ki promovira sodobna načela družinskega branja, • oblikovanje kampanje za promocijo knjige in branja v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki s področja knjige (avtorji, založniki, knjigarnami in knjižnicami), ki postane stalnica programske sheme RTV SLO in se izvaja dvakrat letno v enomesečnih oglaševalskih blokih, • umestitev teh oddaj v bolj gledane termine, kot jih imajo obstoječe knjižne oddaje, • redno in poglobljeno poročanje o pomembnejših knjižnih dogodkih v okviru osrednjih informativnih oddaj, • v informativne in zabavne oddaje povabiti več gostov, ki prihajajo s knjižnega področja – knjižnih ustvarjalcev in prevajalcev, publicistov, urednikov, oblikovalcev in drugih avtorjev knjig, • na spletnem portalu nameniti več prostora novim knjižnim izdajam in knjižnim dogodkom, • z neposrednim prenosom otvoritve in podelitve nagrad slovenskega knjižnega sejma nameniti tej osrednji vsakoletni knjižni prireditvi ustrezno pozornost. Tiskani mediji naj knjigi pogumneje odmerjajo prostor tako s kakovostno kritiko izdanih del kot s predstavljanjem obsežne knjižne produkcije slovenskih založnikov. Področji knjige in medijske krajine, zlasti tiskanih medijev, naj v prihodnje vzpostavita partnerstvo in zavezništvo. Slovenci potrebujemo novo oziroma obnovljeno in sodobno zavest o pomenu knjige za razvoj posameznika in družbe, zato so predvsem tiskani mediji pomembni za prenašanje pozitivnega sporočila o pomenu branja, med drugim tudi kot dejavnika pri oblikovanju družbene odgovornosti in aktivnega državljanstva. Če takega sporočila ne posredujejo, škodujejo ne le slovenski knjigi, ampak tudi lastni dejavnosti. Z odmiranjem branja knjig v slovenščini se namreč zmanjšuje tudi pomen branja vseh drugih pisnih sporočil, to pa skupaj z naraščajočo bralno kompetentnostjo v tujih jezikih dolgoročno pripelje do vprašanja preživetja vseh slovenskih medijev in izgubljanja slovenskih nacionalnih specifik. Razvoju bralne kulture, denimo pomenu »družinskega branja«, mora biti zato posvečeno bistveno več pozornosti. Komercialne radijske in televizijske postaje ter spletni mediji imajo v okviru knjižne verige zanimiv in še neizkoriščen potencial. Partnerstva med medijskimi hišami in založniki ter drugimi akterji na knjižnem trgu lahko pri nastajanju novih oddaj, povezanih s knjigo, avtorji, branjem, prinesejo korist vsem udeleženim. Zato avtorji, založniki, knjigarnarji, knjižničarji, strokovnjaki s področja bralne kulture medijem vseh vrst ponujamo partnerstva v kampanjah, s katerimi se bo širila zavest o pomen knjige in branja. Prihaja čas, da nehamo misliti lažne dileme, med katerimi je tudi ALI knjige ALI mediji. Ker ne gre več za ALI – ALI, temveč za IN – IN. Zato je čas za sobivanje IN knjig IN medijev, za njihovo prepletanje. Mediji so že predrugačili knjižno pokrajino, ta naj vrne medijem svoj delež: vstopi vanje bolj intenzivno, na živ, svež način, z več domišljije in prijemi, ki bodo širili objem za vse, kar je vredno naše pozornosti in skrbi. Da skupaj – IN knjiga IN mediji – upočasnjujemo čas tako, da ne bomo bežali ne pred prvimi in ne pred drugimi, temveč uživali v enih IN drugih. GZS Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Zdravko Kafol, direktor Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Aleš Novak, direktor Društvo slovenskih založnikov Maruša Kmet, predsednica Društvo slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina, predsednica Društvo slovenskih pisateljev Ivo Svetina, predsednik Slovenski center PEN Evald Flisar, predsednik Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS dr. Dragica Haramija, predsednica Društvo slovenskih književnih prevajalcev dr. Đurđa Strsoglavec Bralno društvo Slovenije mag. Savina Zwitter, predsednica Slovenska sekcija IBBY mag. Tilka Jamnik, predsednica Združenje splošnih knjižnic Vesna Horžen, predsednica
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.