Najpogostejše zdravstvene težave so kostno-mišična obolenja in duševne motnje. Tudi depresija je dandanes eden najpogostejših razlogov za delovno nezmožnost in predčasno upokojitev. Dejstvo je, da se s staranjem zmanjšuje telesna delovna sposobnost: kardiorespiratorna zmogljivost in mišična moč se po 30. letu starosti zmanjšujeta za približno 1–2 % na leto. Manjša telesna sposobnost je težava zlasti na delovnih mestih, ki vključujejo veliko telesno obremenitev. Približno 30 % delovnih mest v Evropi danes vključuje slabo telesno držo, ravnanje s težkimi predmeti ali ponavljajoče se delo. Treba pa je omeniti, da v katerikoli starosti obstajajo velike individualne razlike v funkcionalni zmožnosti in zdravstvenem stanju.
Večina starejših delavcev pa lahko ohrani dobro zdravstveno stanje in ustrezno telesno zmožnost.
Čeprav se s staranjem slabšata zdravstveno stanje in telesna zmožnost, pa se nekatere druge funkcije z leti izboljšujejo. Ključna prednost staranja je duhovna rast. S staranjem se na primer izboljšujejo strateško razmišljanje, bistroumnost, obzirnost, razumnost, sposobnost presoje, sposobnost razumskega mišljenja, nadzor nad življenjem, celovito dojemanje in jezikovne spretnosti. Starejši delavci so predani delu in vključeni vanj, zvesti delodajalcu in v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami je pri njih pogosto manj izostajanja od dela. S starostjo se bogatijo tudi delovne izkušnje in upravljanje življenja. Študije kažejo, da pri primerjavi delovne uspešnosti na delovnem mestu delovne izkušnje nadoknadijo slabitev nekaterih temeljnih kognitivnih procesov, kot so spominske funkcije in psihomotorične spretnosti.
Starost in delovne izkušnje izboljšujejo tudi dragocen socialni kapital starejših delavcev:
Starejši delavci se lahko naučijo novih stvari. Učenje ni odvisno od starosti, se pa s starostjo spreminja učni proces. Zato je pomembno, da imajo starejši delavci dostop do usposabljanja ter enake možnosti za učenje novih spretnosti in posodabljanje svojih poklicnih kompetenc. Pri vseživljenjskem učenju je treba uporabljati ustrezne učne strategije in didaktične metode.
Če povzamemo, starejši delavci s staranjem postanejo v mnogočem boljši in močnejši, kot so bili prej.
Dejavna udeležba v delovnem življenju je zato pomemben pozitiven dejavnik aktivnega staranja. Vsaka generacija ima svoje prednosti in slabosti: prednosti starejših delavcev je treba bolje prepoznati in ustrezno uporabljati, da bodo lahko dragocen dejavnik na delovnih mestih.
Test je iz članka: Spodbujanje aktivnega staranja na delovnem mestu Prof. Juhani Ilmarinen, JIC Ltd., Gerontološki raziskovalni center Univerze v Jyväskyli, Finski inštitut za zdravje pri delu (1970–2008)
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.