Absentizma pomeni izostanek ali odsotnost, običajno ga vežemo na delovno mesto. Gre za izostanke, zamude, izhode, odsotnost z dela na delu, katerih posledice čutimo vsi: družba kot celota, podjetja in tudi posamezniki. Seveda je oblik absentizma več, običajno pa imamo v mislih zdravstveni absentizem, torej začasno zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov bolj znano kot »bolniški stalež« ali »bolniško«. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi nezmožnost za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas.
Zdravstveni absentizem je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja tudi enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih. Pravico do odsotnosti od dela z nadomestilom plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v določenih drugih primerih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pravica do nadomestila in njena podrobnejša opredelitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodatno določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v nekaterih z njim povezanih predpisih (Vučković, 2010).
Slovenija sodi v skupino držav, ki so ugodne za zavarovane osebe v bolniškem staležu. Višina nadomestil za odsotnost z dela je med najvišjimi v Evropi, poleg tega pa tudi ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. V Sloveniji je letno izgubljenih od 10 do 11 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da iz dela dnevno izostane okoli 38.500 ljudi. Po podatkih NIJZ iz leta 2017 je povprečna bolniška odsotnost v Sloveniji trajala 15,6 dneva. Na ravni regij je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v koroški statistični regiji (moški: 18,4 dneva; ženske: 27,8 dneva), najkrajša pa v osrednjeslovenski statistični regiji (moški: 10,5 dneva; ženske: 17,6 dneva). Z vidika dejavnosti so imeli najdaljšo povprečno bolniško odsotnost v Sloveniji zaposleni v rudarstvu (25,7 dneva).
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.