Ameriški znanstveniki so v nedavni raziskavi odkrili, da je več kot dve tretjini pogostih stranskih učinkov, ki jih ljudje doživljajo po cepljenju proti covidu-19, mogoče pripisati negativni različici učinka placeba in ne cepivu. 

Ugotovitve znanstvene raziskave kažejo, da znatnega deleža blažjih stranskih učinkov, kot so glavoboli, kratkotrajna utrujenost in bolečine v rokah, ne povzročajo sestavine cepiva, ampak drugi dejavniki, za katere domnevajo, da povzročajo učinek nocebo. Ti dejavniki so med drugim tesnobnost, negativna pričakovanja in napačno pripisovanje vzrokov različnih tegob cepljenju. Glede na rezultate raziskave so znanstveniki prepričani, da bi lahko boljše javno dostopne informacije izboljšale odnos do cepljenja in odpravile marsikateri pomislek. Čeprav nekateri znanstveniki zagovarjajo, da bi bilo boljše, če bi ljudem povedali manj o možnih stranskih učinkih in jih s tem obvarovali pred nocebom, so drugi prepričani, da ljudje potrebujejo še več informacij, saj je poštenost edina prava pot.

Učinek nocebo kot zlobni dvojček placeba

Nocebo je tako kot njegovo nasprotje placebo znanstveno dokazan učinek psiholoških dejavnikov na telo in ne zgolj domišljanje poslabšanja oz. izboljšanja človekovega počutja ali celo bolezni. Placebo uporabljamo za opisovanje kakršnegakoli zdravljenja, kjer bolnik verjame, da je v koristnem zdravstvenem postopku in prejema zdravilni dejavnik, medtem ko mu v resnici dajejo nekaj, kar nima nobenih poznanih zdravilnih lastnosti. Na drugi strani pa z učinkom nocebo označujemo strah pred znanimi neželenimi učinki zdravila ali splošen slab odnos bolnikov do terapije, kar lahko pospeši ali celo povzroči novo bolezen, okrepi neželene učinke in slabo vpliva na zdravljenje. Medicinski psihologi poskušajo nocebo pojasniti predvsem s tesnobo, ki onemogoči imunski sistem, da bi se ustrezno odzval.

Kako način dojemanja starosti vpliva na staranje

Učinek nocebo je manj raziskan kot placebo, pa vendar obstajajo številne raziskave o tem zanimivem psihološkem učinku in njegovi moči na človekovo telo. S staranjem se lahko dovzetnost za nocebo povečuje zaradi različnih dejavnikov, kot so nevrodegenerativne bolezni, stanja kronične bolečine, neugodne zdravstvene izkušnje, tesnobnost in depresija, neustrezna komunikacija z zdravniki in številni stereotipi, povezani s starostjo. Pričakovanja so presenetljivo močna in lahko postanejo samouresničujoče se prerokbe. Raziskave kažejo, da ko ljudje ponotranjijo negativne stereotipe, lahko pričakujejo, da bodo slabše izvajali naloge, povezane s temi stereotipi. To lahko negativno vpliva na njihovo uspešnost pri delu, motiviranost in zavzetost ter ima tudi pomembne posledice za fizično in duševno zdravje. Zamenjava negativnih stereotipov s pozitivnimi je lahko zelo koristna, seveda pa jo morajo spremljati ukrepi na sistemski ravni. Še en dodatni razlog torej, da starosti priznamo pravo mesto v družbi in vzpostavimo ničelno toleranco do starizma.

>>> VIR

 

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada