Saj se spomnite reklamnega slogana »Lačen si ful drugačen!«. No, enako velja za spanje – naspani smo ful drugačni. Bolj veseli, nasmejani, bolj produktivni in ustvarjalni.
Slovenci smo med tistimi narodi, ki se še posebno radi pohvalimo, češ spali smo manj, bolj smo delavni, a to dolgoročno ni ne uspešna in ne zdrava strategija. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev in prebivalk Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.
Strokovnjaki in strokovnjakinje dokazujejo, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo telesno kot tudi duševno počutje in zdravje. Ni nova ugotovitev, da so motnje spanja eden najpogostejših zdravstvenih problemov. Podatki pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost, o kateri govorimo takrat, kadar človek ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali se prebudi že zelo zgodaj, kar mu povzroča težave tudi čez dan. Pojavljajo se motnje spomina in koncentracije, jutranji glavoboli, prebavne težave ter napake pri delu in med vožnjo avtomobila. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se težave pojavijo vsaj trikrat mesečno, najmanj tri mesece zapored.
Kronično pomanjkanje spanja je povezano s celo vrsto obolenj, med katerimi niso le motnje spomina in razpoloženja. Večje je tudi tveganje za debelost, razvoj presnovnega sindroma, sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka. Kronična nespečnost povzroči motnje v delovanju imunskega sistema. Pomanjkanju spanja lahko sledi depresija.
Novejše ugotovitve kažejo, da moramo spanju nameniti več pozornosti. Kakovosten nočni počitek ugodno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje, hkrati pa tudi preprečuje razvoj in poslabšanje številnih bolezenskih stanj ter obolenj. Pomanjkanje spanja vodi v večjo razdražljivost, upočasni razmišljanje, poslabša spomin in zmanjša produktivnost. Nespečnost zaposlenih je za delodajalca lahko visok strošek, kratenje spanca pa ima posledice tudi na telesno zdravje posameznika.
Kolikšna je primerna količina spanja?
Odvisna je od starosti. Najmlajši potrebujejo največ spanja, nato pa se potreben čas spanja z leti skrajšuje. Če novorojenčki potrebujejo od 14 do 17 ur spanja, potrebujemo odrasli od 7 do 9 ur, starejši od 65 let pa od 7 do 8 ur. No, spati 7 do 8 ur »v kosu« je za starejše skoraj nemogoče. Telo se spremeni in spanje prav tako. Čeprav se starejšim zdi, da potrebujejo manj spanja, je manj spanja škodljivo za zdravje in za kondicijo. Dobiti dovolj spanja je zelo pomembno za sposobnost obnovitve telesa ter samo zdravje. Prav tako je pomembno za čustveno ravnovesje in boj proti stresu.
Naše telo po napornem in utrudljivem dnevu potrebuje zadosten čas, da se spočije, kar vključuje tudi zadosten čas spanja. Naspati se »na zalogo«, se ne da, kljub temu pa je poletje in dopustniški čas, ko lahko spite tudi malo več. In mogoče preverite, koliko sploh spite!
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada