Anketa GZS potrjuje: gospodarstvo nemudoma potrebuje nov paket interventne zakonodaje 93 odstotkov gospodarskih subjektov ima resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade, pretrganih dobaviteljskih verig. To je pokazala anketa, ki jo je GZS med gospodarskimi subjekti izvedla v prejšnjem tednu. Gospodarstvo potrebuje paket v vrednosti 2 do 4 mrd. evrov, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza.
Razmere gospodarskih subjektov so vsak dan bolj alarmantne. To potrjuje anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije med mikro, malimi, srednjimi in velikimi podjetji izvedla prejšnji teden.
Kar 93 odstotkov anketirancev opozarja na resne težave v poslovanju. Kar 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov meni, da se bo znižal vsaj za 50 %, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 %. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za 3 do 6 mesecev, kar 32 % pa meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot 6 mesecev.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (kar 61 % anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade Republike Slovenije, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ... (59 % anketiranih). 37 % anketirancev navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb). Dodatno kar 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine. Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 %) ter nedelovanje verig vrednosti oz. pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 %). Nekatera podjetja poleg tega opozarjajo na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli 2 in pol meseca. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja. Odločitve, ki jih Vlada RS sprejema v teh dneh, pa bodo odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza.
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bo država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti, z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepe na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
Po prvih ocenah bi slovensko gospodarstvo potrebovalo ukrepe v vrednosti 2 do 4 mrd evrov za ohranitev delovanja (ukrepi na področju likvidnosti) in preko tega ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Zato Gospodarska zbornica Slovenije poziva Vlado RS, da nemudoma pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu. Svoj predlog ukrepov je GZS danes že posredovala Vladi RS in MGRT.
Služba za strateško komuniciranje GZS
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.