Nekateri poklici so deficitarni in podjetja na trgu ne najdejo dovolj ustreznega kadra. Kaj pa starejši delavci in delavke? Kljub vztrajanju kulture zgodnjega upokojevanja obstajajo tudi pri nas starejši, ki so željni dela in imajo – ali pa bi z dodatnim usposabljanjem lahko hitro razvili – veščine, ki jih delodajalci iščejo. Če bi jih podjetja le znala in želela poiskati.

Avtomatizirani sistemi iskanja novih sodelavk in sodelavcev pogosto spregledajo celo vrsto dobro usposobljenih in ustreznih kandidatov in kandidatk. Potem so tukaj še predsodki, ki zavestno ali pa nezavedno usmerjajo delo vodij in kadrovnikov in kadrovnic, pri tem pa zanemarijo skupine talentov zaradi njihovega porekla, spola, zdravstvenih zadev, pomanjkanja formalne izobrazbe ali pa česa drugega. Med njimi so tudi starejši, ki so v praksi pogosto izrazito deprivilegirani iskalci in iskalke zaposlitve. Z neizogibnim staranjem prebivalstva bo njihov bazen vse večji in vse bolj poln ustreznih kandidatov in kandidatk za delo.

Neizkoriščen vir talentov

Mit, da so starejši od 55 let neprimerni za delo, razblinjajo številne raziskave, ki kažejo, kako pomemben vir znanja in strokovnosti za organizacije so starejši delavci in delavke. Starajoče se prebivalstvo bi moralo postati sestavni del zaposlenih, saj trg vedno bolj išče zrele sodelavke in sodelavce, ki organizacijam prinašajo dragocena znanja in izkušnje. Starejši lahko tudi odlično zapolnijo vrzeli določenih veščin in spretnosti, s katerimi se nekatera podjetja soočajo. A starejši zaposleni imajo tudi svoje specifične potrebe in organizacije se morajo tem potrebam ustrezno prilagajati. Razumevanje potreb in pričakovanj starejših je pomembno za uspešno sodelovanje in motivacijo njihovih namer za nadaljnje delo. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, je pri tem ključno, da se podjetja zavedajo, da učinkovito upravljanje starejših zahteva bolj individualne ukrepe. Starejši prinašajo različne potrebe in cilje, zato pristopi, ki bi bili primerni za vse, žal ne obstajajo. Še posebej koristno je, da delodajalci ponujajo fleksibilne možnosti, od prilagajanja delovnih ur in obsega nalog do mentorstva za tiste, ki želijo svoja znanja prenašati mlajšim kolegom in kolegicam.

Pomisleki o pomanjkanju veščin

Epidemija covida-19 in nedavno sprožena vojna agresija Rusije proti Ukrajini povzročata, da že sicer zelo zapletene poslovne razmere postajajo še bolj negotove. Izzivi so veliki in kličejo po ustreznih znanjih in veščinah. Starejši so že po definiciji izkušeni in imajo veliko za ponuditi. V preteklosti so se že soočali s krizami, oblikovali različne rešitve in jih tudi izvajali. Pomisleki glede vrzeli v njihovih spretnostih in pomanjkanja sodobnih veščin, kot so digitalna znanja in podobno, so pogosto popolnoma napačni. Pomembnejše od morebitnega pomanjkanja znanja, ki se ga z ustreznim usposabljanjem lahko pridobi, je dejstvo, da izkušeni delavci prekašajo vse druge skupine zaposlenih na področju mehkih veščin. To so sposobnost uspešnega pogajanja, reševanja problemov, dobra komunikacija, timsko delo in delo s strankami. Prav to pa so področja, ki bodo ključna za gospodarsko okrevanje in prihodnost na splošno.

>>> VIR

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada