Upravni odbor  GZS Območne zbornice za severno Primorsko je na 3. seji v četrtek, 19. novembra 2015 sprejel sklep, da ne pristaja na znižanje olajšav za investiranje ter raziskave in razvoj in hkrati zahteva, da se zniža davčna obremenitev dela.

Še nekaj odzivov naših članov

David Nabergoj (Predsednik uprave Mlinotest d.d.): »V Mlinotestu smo zelo kritični do predlaganih sprememb, saj predstavljajo veliko dodatno breme in na drugi strani le majhno potencialno izboljšanje za gospodarstvo.

Težava navidezno ugodnejše davčne obravnave nekaterih delavcev za uspešnost je, da:

• Se tiče le uspešnih firm, tiste, ki se borijo za preživetje, pa še dodatno primerjalno potlači.
• Prinaša neenako razporeditev davčnega odpustka (saj niso vsi zaposleni v istem razredu).
• Je težko določiti kriterije za doseganje pravičnega modela in ima znotraj sebe številne omejitve, ki dejansko v mnogočem otežujejo izplačevanje te uspešnosti na način, ki bi bil dejansko koristen z vidika doseganja stimulatvnosti …
• Se dejansko izplačuje del dobička preteklega leta v naslednjem letu (tu so se že oglasili revizorji v medijih, da predlog ni v skladu s standardi) – napačno prikazovanje rezultatov.

Namesto tega ponovno predlagamo uvedbo socialne kapice, ki bi razbremenila tako zaposlene kot podjetja in povečala konkurenčnost naših družb, ki imajo vsaj kolikor toliko izobraženo delovno silo in ponujamo na širšem trgu poleg manualnega dela tudi ideje, znanje, razvoj,…

Kar se tiče predlogov, ki prinašajo dodatno breme, pa:

• Je škandalozno, da so predlagatelji z neko rokohitrsko raziskavo ugotovili, da davčne olajšave ne vzpodbujajo investicij. Kdo nas je pa kaj vprašal? Ali kdo na ministrstvu dejansko ve, kako prepomemben je za podjetja v realnem gospodarstvu vsak evro, ki ga lahko privarčujemo za našo konkurenčnost? Ali se kdo vpraša, kako uspešno in hitro podeljujejo evropska sredstva v sosednjih državah, pri nas pa cincamo na mestu, medtem ko nas vsi prehitevajo na tem področju?

Z vidika olajšav v raziskave in razvoj ter znižanje investicijske olajšave pa še naslednje:

• Zakonodajalec je brez konkretno utemeljenih argumentov zanikal dejstva, ki jih je zagovarjal s spremembo zakona 1.1.2007, ko so bile olajšave  z davčno reformo ponovno vpeljane. Cilj olajšav je razbremenitev slovenskega gospodarstva in oblikovanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Namen olajšav je tudi prestrukturiranje gospodarstva v smislu večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter za večje zaposlovanje.

Razumeli bi kompromis, da ohranimo davčne olajšave, davčna stopnja pa ostane 17 % (in ne 15 %, kot je bilo s strani zakonodajalca obljubljeno), oba ukrepa pa sta nesprejemljiva in za podjetja veliko breme.

Ukinjanje (oz. drastično zmanjšanje) olajšav za razvoj, investicije in znanje je strel v koleno, ki bi še poslabšal konkurenčne možnosti slovenskega gospodarstva.«