Zapri

Novice


Arhiv: Prvi odziv na informacije o predlogu davčnih sprememb


                                                                                                         

  

Prvi odziv na informacije o predlogu davčnih sprememb

26. 2. 2019

 

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes razkrilo ministrstvo za finance, je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnem nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.

Na GZS že več let opozarjamo, da je obremenjenost dela z davki in prispevki v Sloveniji prekomerna, zlasti pri ključnih kadrih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti v podjetju. Zato si prizadevamo za takšno davčno razbremenitev dela, ki bi se odrazila v občutnem dvigu neto plač zaposlenih in krepitvi srednjega razreda ter variabilnega nagrajevanja.

Po prvem koraku, storjenem konec leta 2017, ko je prišlo do manjše ublažitve davčnega primeža pri nagradah za poslovno uspešnost, je pohvalno, da je ministrstvo za finance resno pristopilo k spremembi širše davčne zakonodaje na področju dela. Zakonodajni paket je ambiciozen, saj bo dohodke od dela razbremenil za okoli 270 mio EUR letno, kar je okoli 0,6 % BDP.

S predlaganim dvigom splošne olajšave, širitvijo dohodninskih razredov in znižanjem bi država razbremenila vse zaposlene, tako tiste z minimalno plačo kot visoko izobražene strokovnjake, kar je zelo dobrodošlo. Tako se bo povečal razpoložljivi dohodek slovenskih gospodinjstev, s tem pa življenjski standard ljudi, domača potrošnja in davčni prilivi. Del razbremenitve bo tako zopet končal v davčnem proračunu v obliki drugih davkov.

Pozitivno je, da je ministrstvo za finance sledilo pobudam za večjo razbremenitev regresa in nagrade za poslovno uspešnost, kakor tudi spremembam pri dohodninski lestvici, s katero naj bi se nekoliko ublažila davčna progresija. Davkov in prispevkov razbremenjen regres do višine povprečne plače bo spodbudil podjetja k večjem izplačilu regresa. Podoben učinek bo zaznati tudi pri nagradi za poslovno uspešnost, ki je pomemben motivacijski instrument v podjetjih, ki dobro poslujejo. Vsi ti ukrepi bodo imeli pozitivne učinke, pogrešamo pa uvedbo razvoje kapice in pričakujemo, da bo tudi 50-odstotna dohodninska stopnja, ki je bila uvedena kot začasni krizni ukrep, umaknjena, saj so davčni prilivi iz tega naslova skromni ter ne spodbujajo izplačevanja visokih plač.  

Pogledati pa je treba tudi na drugo stran davčnih sprememb. Mora gospodarstvo res plačati še 110 mio EUR več v davčno blagajno? Glede na visoke prilive v proračun zaradi povečanega obsega zaposlovanja, večjega DDV zaradi večjega prometa podjetij in potrošnje ter višjega dobička ocenjujemo, da ni potrebe po tako visokem dvigu davčnih stopenj na dohodek pravnih oseb. V tem delu priporočamo bistveno večjo zmernost. Uvedba spodnje efektivne davčne stopnje in dvig obdavčitve za tri odstotne točke, kar pomeni kar 16% višjo obdavčitev, do leta 2022 sta pretiran poseg.

Ravno tako je dvig cedularne obdavčitve, kjer je predlagana 15-odstotna stopnja davka od dohodka iz kapitala za fizične osebe nad 10 let, močno destimulativna ne samo za podjetja in investitorje, temveč tudi za male varčevalce. To bi dodatno zmanjšalo domače dolgoročno varčevanje na kapitalskem trgu, ki je že sedaj skromno ter kjer že sedaj po obsegu teh sredstev v BDP močno zaostajamo za razvitimi državami.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: »Predlog ministrstva za finance je v nekaterih delih celo bolj ambiciozen, kot bi pričakovali, in prinaša občuten dvig neto plač zaposlenih. Pričakujemo pa, da bodo na strani obdavčitve kapitala davčne stopnje bistveno nižje, kot so trenutno predvidene. Gospodarstvo je svoj velik doprinos k bolj zdravim državnim blagajnam že dalo: samo v lanskem letu je bilo zbranih za milijardo več davkov kot leto prej, zato obremenitve kapitala sploh niso potrebne.«

     

Fotogalerija





 

Arhivi