Vabimo vas na webinar Dobre prakse podjetij: Pivka, d.d. – izkušnja podjetja z reševanjem problema okužbe večjega števila zaposlenih s Covid-19 v petek, 6. novembra 2020 ob 10-ih.
Pravna služba GZS v okviru projekta »Krepitev kompetenc na področju kolektivnega dogovarjanja« pripravlja brezplačni webinar, na ta hip izredno aktualno temo z naslovom »Delo na domu/na daljavo in pravica do odklopa«. Webinar bo potekal v živo 18. novembra 2020.
Javni sklad malega gospodarstva Goriške podeljuje brezobrestna posojila za ublažitev posledic epidemije COVID-19. Kandidirate lahko za zneske od 4.000 do 20.000 EUR za namene pokritja stroškov plač, nakup materiala in trgovskega blaga, storitev, najem poslovnih prostorov in opreme, nastalih v času epidemije.
Eden ključnih pogojev za uspeh podjetja je uspešno sodelovanje med delodajalcem in delojemalci. V ta namen mora delodajalec zagotavljati pogoje za varno in dostojno delo delavcev, še posebej v okoliščinah, v kakršnih smo trenutno. Zelo pomembno je, da delodajalec zakonske predpise, s katerimi so določeni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, pravilno razume ter izvaja in da zna komunicirati s strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu, ki mu pri tem pomagajo
Jesen na zahodni polobli in pričetek novega šolskega leta sta sovpadali z vnovično rastjo okuženih prebivalcev, in sicer tako v EU kot v ZDA, medtem ko je na Kitajskem dinamika drugačna oziroma glavnino okuženih predstavljajo ljudje, ki so pred kratkim vstopili v državo. Število okužb v številnih državah tako presega tisto iz aprila 2020, vendar je stopnja umrljivosti nižja. V večjih EU državah število preminulih znaša med desetino in četrtino števila v aprilu 2020, na vrhu epidemije, kljub naraščanju tega števila (vir: Eurointelligence).
Živimo v času, ko smo vsakodnevno močno izpostavljeni stresnim situacijam. Na portalu American Heart Organization smo našli tri koristne tehnike za lažje obvladovanje stresa.
Strokovnjaki iz posameznih področij so na e-konferenci v okviru projekta POLET »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih« predstavili razloge višanja stopnje absentizma, kako jih ublažiti in kako zaradi drugačnega načina dela poskrbeti tudi za upoštevanje zakonskih določil. Prikazali so tudi primere dobrih praks, kako podjetja motivirajo, še posebej starejše zaposlene, da svoje delo opravljajo zavzeto in kaj naredijo, da imajo nizko stopnjo bolniških odsotnosti.
V teku je mednarodna raziskava o duševnem zdravju prebivalstva med pandemijo COVID-19 ter med izvajanjem ukrepov tekom pandemije. Koordinator raziskave je Italijansko društvo za socialno psihiatrijo (Societa Italiana di Psichiatria Sociale), raziskava poteka v več evropskih državah. Koordinator za Slovenijo je Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Vabljeni k sodelovanju.
Na njej se predstavljajo podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, med institucijami znanja so Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavlja pa se tudi SPIRIT JA in SRIP MATPRO. Razstava Materiali prihodnosti je že šesta , organizirana pod enotno blagovno znamko FUTURE in druga, ki je organizirana kot virtualni »showroom« dosežkov in novih inovativnih rešitev slovenske industrije in institucij znanja. Je v celoti rezultat znanja in razvojno-inovativnega dela zaposlenih na GZS.
MDDSZ je 9. oktobra 2020 na vprašanje GZS, kako se pravilno obračunava prejemek delavca, ki ima osnovno plačo nižjo od minimalne plače in je v istem referenčnem obdobju (mesecu) delal in bil v bolniškem staležu, oblikoval mnenje, da je delavec za čas opravljanja dela upravičen do plače najmanj v višini minimalne plače (če dela celoten mesec v polni višini minimalne plače, če dela le del meseca v sorazmernem delu višine minimalne plače), pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi izvzeti iz minimalne plače. Če ima delavec osnovno plačo nižjo od minimalne plače, mu mora delodajalec za čas dejanskega opravljanja dela dodati razliko do minimalne plače oziroma njenega ustreznega (sorazmernega) dela, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Za čas morebitne odsotnosti z dela pa je delavec upravičen do nadomestila plače in ne do plače. Nadomestilo plače se obračunava v skladu s 137. členom ZDR-1 in je neodvisno od ZMinP in minimalne plače same, zato je lahko v posameznem konkretnem primeru končno izplačilo delavcu, ki je celoten mesec ali del meseca opravičeno odsoten z dela, tudi nižje od višine minimalne plače z ustreznimi dodatki. MDDSZ se v tem mnenju sklicuje na vsebinsko enako podano mnenje MDDSZ z dne 3.7.2020.