Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS
Jože Renar, direktor GZS-ZGIGM
Štefan Sobočan, direktor Varis Lendava, d.d.
Gospodarska zbornica Slovenije je v preteklih nekaj mesecih od Vlade RS na nekaj soočenjih zahtevala, da ukrepa v zvezi s katastrofalnimi posledicami stihijskega krčenja v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Zahtevala je kompleksne ukrepe za oživitev trga investicij, financiranja tekočih in novih poslov, ker so tako ukrepale primerljive države ob bistveno nižjih stopnjah krčenja panoge. Na srečanju s predsednikom vlade RS 13. aprila je bilo med temi zahtevami posebej izpostavljeno, da je nujno v roku dveh mesecev jasno odgovoriti na zahteve po poplačilu podizvajalcev. V začetku aprila je bil namreč vladi in ministrstvom dan pregled 24 projektov z različnimi primeri neplačil javnih naročil, v skupni vrednosti prek 33 milijonov evrov.
Med podizvajalci teh projektov gre za podjetja, ki so se bila pripravljena izpostaviti, za njimi so še številna neimenovana podjetja. Posamezni projekti imajo po opisih, pripravljenih s strani prizadetih podjetij ali njihovih zastopnikov, skupne stične točke, zaradi katerih so bili neplačani ali izigrani. Ti primeri, ki niso osamljeni, v javnost doslej niso bili posredovani, upajoč na poplačila vsaj na nekaterih projektih. Rešitev ni bilo.
Ministrstva so skoraj brez izjeme te zahteve zavračala kot pravno neutemeljene in negospodarne z vidika zavarovanja javnega interesa države kot investitorja. Opisi primerov in odgovorov nanje kažejo, da gre očitno za slabe prakse javnega naročanja, ki jih je treba najprej preveriti z različnih pravnih in ekonomskih vidikov, ter najti rešitve za krizno stanje, ki so ga povzročile. Seveda tudi za sistemske ukrepe, kjer in če so evidentni.
Tako je na sestanku vodstva GZS in predstavnikov podizvajalcev na seji z ministrstvi, ki jo je po pooblastilu predsednika Vlade vodil minister Gaspari, ta napovedal, da bo v potrditev vladi predlagal ukrepe, ki bodo pospešili iskanje rešitev v korist podizvajalcev, ne zgolj »javnega interesa«. Napovedal je, da bo predsedniku Vlade predlagal tudi organizacijske spremembe, ker je na podlagi opisanih primerov in odzivih ministrstev nanje očitno, da gre za problem razpršenega vodenja investicijskih projektov države, ko projekte vodijo ministrstva sama oziroma preko svojih organov v sestavi, ki so brez ustrezne ekipiranosti in strokovne usposobljenosti oziroma izkušenj. Treba ga je rešiti sistemsko, z delujočo Agencijo za javna naročila in družbo DRI za upravljanje investicij.
Na 140. seji VRS, 14. junija, je že bila sprejeta odločitev o oblikovanju ekspertne skupine, ki bo obravnavala primer za primerom. Predlog, da bi se do izkazanih konkretnih rešitev ministrstvom zamrznili investicijski transferji, mora Vlada še potrditi.
Ekspertno skupino, ki ima nalogo proučiti razloge, ki so privedli do opisanih primerov ter upravičenost njihovega poplačila in drugih rešitev, bo vodila Služba Vlade za zakonodajo v sodelovanju z državnim pravobranilstvom in ministrstvom za pravosodje. V njej bodo sodelovali tudi strokovnjaki za vodenje insolvenčnih postopkov in inženiringa iz vrst GZS.
Gospodarska zbornica Slovenije pričakuje, da se bo ekspertna skupina s ciljem iskanja rešitev opredelila do dejanj in postopkov, ki so skupna večini opisanih projektov in ki jih je kot sistemske napake in deviacije GZS večkrat izpostavila: namerno izigravanje kriterija najnižje cene, postopki vnovčevanja cesij ter vprašanja poplačevanje garancij za dobro izvedbo posla v primerih stečajev glavnih izvajalcev. Opredeliti se bo morala tudi do pravne praznine, ko se npr. država sama javnim naročilom in obvezam za pošteno plačilo izogne z lizingom in se je poplačila podizvajalcev zato ne tičejo.
Na videz zakonito poslovanje se je po principu dumpinga dogajalo najmanj zadnjih deset let, brez sankcij in odgovornosti je vodilo v (ne)plačevanje v javnem in zasebnem sektorju. Posledica so prisilne poravnave in stečaji brez odgovornosti za povzročeno materialno in moralno škodo. Kar terja drastične posege, je dejstvo, da se praksa dumping javnega naročanja dopušča in izvaja še danes.
Kako do rešitev ?
Od najave ali uvedbe stečaja velikih gradbincev se navidezna rešitev kaže z unovčevanjem njihovih bančnih garancij, ki jih imajo v rokah investitorji, ker so po vsebini namenjene tudi za poplačilo podizvajalcev.
GZS zagovarja stališče, da je potrebno v zvezi z nevzdržnim stanjem posameznih podjetij iskati transparentne sistemske rešitve, ne pa nove deviacije sistema. Na eni strani ne sprejema zgolj obžalovanja investitorjev za neplačila pošteno opravljenih storitev in hkrati zatrjevanja, da so kljub vsemu poslovali zakonito. Na drugi strani pa ne sprejema pavšalnih zahtevkov za plačilo, ker je tudi v primeru vnovčenih bančnih garancij treba brez kančka dvoma opredeliti opravičenost poplačila.
Posnetek novinarske konference je na voljo na TV.GZS