Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS je 5. oktobra 2010 do prvega osnutka zakona zavzel stališče, da zakon v predstavljeni vsebini ni ustrezen za sprejem na Vladi in nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Enako menimo tudi za vsebino drugega osnutka, kar pa ne pomeni, da gospodarstvo nasprotuje predpisom za odgovornoravnanje z okoljem.
Takšno stališče je bilo podano, ker nov zakon o podnebnih spremembah ne bo rešil problema slabo delujočih in neusklajenih, neizvajanih zakonov, operativnih programov, akcijskih načrtov in strategij s tega področja. Nov zakon ne bo rešil akutnega problema, da mora danes gospodarstvo obvladovati okoli 500 okoljskih predpisov, da je slovenska zakonodaja nemalokrat zahtevnejša kot v drugih državah članicah. Nov zakon ne bo odpravil medsebojne neusklajenosti mnogih predpisov, kar gospodarstvu povzroča velike težave in tudi stroške. Z izvajanjem tolikšnih veljavnih obvez je gospodarstvo preobremenjeno že sedaj, zato dodatne zaveze in obremenitve, ki bi jih zahteval še en nov zakon, odločno zavrača.
Kot osrednja mehanizma za blaženje podnebnih sprememb osnutek zakona uvaja ogljični proračun in ogljični odtis, pri čemer podrobnejšo opredelitev proračunov in ukrepov prepušča operativnim programom, ki bodo sprejeti na podlagi zakona. V zakonu ni dovolj jasno opredeljeno, kdo so zavezanci in kakšne so njihove obveznosti. Zakon uvaja tudi dodatna poročanja o emisijah. Ob tem se sprašujemo, koliko je zavezancev za poročanje, v kolikšni meri se neposredno ali posredno nanaša na gospodarstvo in ali je ukrep opravičljiv z vidika stroškov in učinkov, ki jih bo dosegel.
Zavedamo se, da bo ogljični odtis (ali okoljski odtis) prej ali slej ključen element konkurenčne prednosti na trgu kot posebna "carinska ovira". Vendar pa menimo, da je njegovo uvajanje z zakonom preuranjeno, saj so mednarodni standardi šele v pripravi, usklajevanje metodologij pa poteka tudi na ravni EU. Poudarjamo, da je ugotavljanje ogljičnega odtisa zahteven proces, ki terja znanje in precejšnje kadrovske in finančne vire. Zato smo do takšnega pristopa za uvedbo ogljičnega odtisa še posebej kritični in zadržani. Kar se označevanja proizvodov tiče, pa velja omeniti, da so v veljavi tako obvezni ukrepi (energijske nalepke, energetske izkaznice) kot tudi prostovoljne sheme (eco-label, energy-star), ki jih je treba le izvajati, promovirati in dodatno spodbujati z zelenimi javnimi naročili in finančnimi instrumenti.
Stališče, ki ga je do predloga zakona zavzela GZS najdete v priloženem dopisu.