Številka: 30000-2/2017/8
Datum: 1. 6. 2017
Odgovor Vlade Republike Slovenije na dokument Memorandum MSP 2017 s predlogi ukrepov glede razbremenitve malih in srednjih podjetij Gospodarske zbornice Slovenije – Podjetniško trgovske zbornice

Komentar GZS-PTZ

Na memorandum GZS PZT se je vlada odzvala na pričakovan način. Pojasnjuje logiko in poudarja sodobno ureditev ter v istem dokumentu navaja, da so v teku že spremembe.
Dejansko so navedbe v memorandumu splošne, saj se nanašajo na večji del članstva. Posameznih primerov nismo izpostavljali, saj je namen opozoriti na možnosti izboljšav v interesu večine članstva oz. podjetnikov.
V zvezi z poenostavitvijo vodenja evidenc se predlog ni nanašal na spremembo obstoječega sistema, temveč na dopolnitev pri nekaterih mikro podjetnikih za izbrane dejavnosti do določene višine prihodkov. Sedanja ureditev za normirance je sprejemljiva predvsem za storitvene dejavnosti, kjer so prihodki in dobiček primerljivi, saj se ustvarja visoka dodana vrednost.
Kljub temu, da je vlada pavšalno negirala naše navedbe, pa v analizi sistema normiranih odhodkov sama navaja številne pomanjkljivosti in možnosti zlorabe sedanje ureditve ter napoveduje spremembe (138.redna seja vlade, 8.6.2017). Torej so bile ugotovitve GZS PTZ pravilne.

Mikro podjetja težko zadostijo vsej spreminjajoči se zakonodaji, časovno in stroškovno je to mnogokrat nemogoče. Tako je strah pred obiskom inšpektorjev razumljiv, saj velja pravilo, da vedno lahko kaj najdejo.
Kljub temu, da je »pameten inšpektor« produkt enega izmed inšpektoratov, vlada v projekt nima zaupanja. Glede na predstavitev in odgovor vlade je možno sklepati le, da projekt še ni bil predstavljen na pravem mestu in pravim poslušalcem. Nikakor ni možno sprejeti obrazložitve, da je zavezancem (predvsem manjšim) ustrezneje in preprosteje spremljati vse od Uradnih listov do obvestil na spletnih spletnih straneh FURSa in medijih. Ta obvestila se nanašajo splošno na vse, medtem ko bi pripomoček v smislu »pametnega inšpektorja« vodil do ključnih informacij za določene uporabnike informacij.

Uvedba možnosti obdavčenja dobička po plačani realizaciji naj bi povzročila administrativne obremenitve. Gre le za možnost, torej po lastni izbiri, h kateri bi seveda spadala tudi izpolnitev pogojev in vodenje evidenc. V kolikor ima manjše pravni subjekt težave z likvidnostjo zaradi dolgih plačilnih rokov (in zamud) s strani velikih naročnikov, bi bila to rešitev. Ne gre za solidarnost z manjšimi, temveč bo zakonodaja očitno ostala na strani večjih, močnejših. Pravni subjekti imajo evidence ustrezno pripravljene že za sistem plačane realizacije za DDV, torej tudi evidentiranje za potrebe obračuna in plačila davka od dohodkov pravnih oseb oz. davek iz dejavnosti ne bi povzročalo težav.

Mnenje vlade o ustreznosti davčnih olajšav nima podlage, saj višina davčne stopnje ni bistvena. Diskriminatorno je, da vlaganja v nepremičnine, pisarniško pohištvo in nekatero drugo opremo za opravljanje osnovne obdavčljive dejavnosti ne znižujejo davčne osnove. Predlagana je bila sprememba, da so olajšave lahko nižje, a enakomerno pošteno porazporejene, kar bi le zvišalo vplačane dajatve.

Vlada v odgovoru, ki se nanaša na subvencije, navaja načine izobraževanja. GZS PTZ pa je opozoril na dejstvo, da se izplačuje novo nastalim s.p. subvencije, katere niso porabljene vedno v skladu s pogodbo in se tako umetno ustvarja nižja brezposelnost in hkrati (prevečkrat) tudi pripelje do novih davčnih dolžnikov (zaveza v pogodbi 2 leti). Predlog je bil, da sredstva mesečno prejme delodajalec na davčni račun, torej se sredstva namensko porabijo.

Zavedanje vlade, da je kljub vsem navedbam še možno najti izboljšave, da se v določenih segmentih že dela na spremembah, daje upanje v boljšo skupno prihodnost.