Upravni odbor GZS-Podjetniško trgovske zbornice je obravnaval predloge ukrepov, ki jih je GZS podala za Predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (PKP7). 

Poleg že podanih ukrepov so člani Upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) izpostavili predloge, ki so posebej pomembni za poslovanje mikro, malih in srednjih podjetij. Izpostavljene predloge je mag. Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora PTZ predstavil na Vrhu malega gospodarstva dne 17.12.2020.

Ti predlogi so:

• Da se stroški čakanja na delo povrnejo podjetjem, katerim je prepovedano opravljanje dejavnosti ne glede na velikost ali prihodke podjetja. Člani se srečujejo s težavo, ki nima utemeljene osnove in se ne bo odrazil v končnem poslovnem izidu. Še posebej je problem prisoten pri dejavnostih z nizko dodano vrednostjo. Podjetja so spomladanski izpad poskušala nadomestiti z različnimi prilagoditvami, zaradi katerih jim promet ne bo upadel skladno s predpisanimi omejitvami. Gre za različne dejavnosti pri čemer podjetjem promet morda ni padel, so pa nelikvidna, saj zaradi prepovedi ne smejo delati. Podjetja, ki so zaprta ne morejo ustvarjati prihodkov, stroški pa jim ostajajo. So v velikih težavah pri sprejemanju odločitev, katere stroške plačati (plače, prispevke, davčen obveznosti, tekoče stroške…), saj sicer ne bodo upravičena do pomoči, ki jo interventni zakoni omogočajo.
• Tudi če bo prejeto pomoč možno vračati v obrokih, se bodo mala podjetja zapirala, ker bo v številnih dejavnostih okrevanje dolgotrajno. Ob vseh stroških, ki jih zaprta podjetja imajo, bo zmanjkalo sredstev za njihovo oživljanje, saj številni že sedaj nimajo sredstev za izplačilo plač delavcem, ki so na čakanju;
• Težavo predstavljajo zapleteni postopki in stroški, ki jih imajo podjetja v primeru odpuščanja zaposlenih oziroma nefleksibilnost trga dela. Številna podjetja bodo prisiljena odpuščati, če bodo ukrepi še trajali;
• Ukrepi namenjeni turizmu so reševali hotele, niso pa bili v pomoč podjetjem, ki izvajajo turistične storitve in delavcem, ki v ozadju delajo in predstavljajo promocijo Slovenije. Tu je treba nameniti posebno pozornost malim turističnim podjetjem, ki jih kriza prizadene drugače, kot velika;
• Glede zamika minimalne plače je nujno počakati z usklajevanjem do ponovnega okrevanja gospodarstva. Ne gre zgolj za strošek delovno intenzivnih podjetij temveč tudi za nevarnost rušenja plačnih razmerij in posledično socialne težave. Plače ne morejo biti določene po uravnilovki;
• Podjetjem naj se zagotovi zaščitna oprema;
• Izenačiti je nujno pogoje malih podjetij v trgovinski dejavnosti s pogoji za delo ob nedeljah, kot jih imajo za prodajo bencinski servisi.