Uvodoma je Maria Škof iz odvetniške pisarne poudarila, da opažajo spremembe na področju svetovanja, kajti tudi zakonodaja in inšpekcijski nadzor sta se z novimi sankcijami in nadzori, ki jih izvaja avstrijska finančna policija, bistveno zaostrila. Poseben poudarek je bil namenjen skladu BUAK - skladu za plačilo nadomestil med letnim dopustom in odpravninam gradbenim delavcem, kar je še posebej pereč problem pri gradbenih podjetjih.
Novosti pri čezmejnem poslovanju, ki so še posebej pod nadzorom avstrijske finančne policije, so na področju priglasitve dejavnosti, izpolnjevanju pogojev pri opravljanju dejavnosti, primerih nelojalne konkurence ter predložitvi zavarovalne police v postopku priglasitve dejavnosti. Pri napotenih delavcih so se spremembe pojavile s 1. januarjem 2015 na področju kazenskih določb.
V odvetniški pisarni Grilc Vovk Škof opažajo tudi vedno bolj zapletene postopke napotitve za državljane tretjih držav, ki so zaposleni v slovenskih podjetjih. Te postopke ureja Zakon o posojanju delovne sile in v teh primerih uradniki praviloma zavračajo vloge za napotitev delavcev. Po mnenju Škofove je to v nasprotju z EU direktivo.
Pri izpolnjevanju obrazca ZKO 3 in ZKO 4 obrazcev gre za vsebinsko ista obrazca, vendar gre v primeru obrazca št. 3 za podjemno pogodbo, pri št. 4 pa za obrazec za posojanje delavcev. Podjetje mora samo izbrati pravilni obrazec, v nasprotnem primeru mu avstrijski organi zavrnejo prošnjo za napotitev delavcev.
V nadaljevanju je Barbara Wiesler-Hofer iz združenja Kreditschutzverband (KSV) podala informacije o bonitetnih ocenah in insolventnosti podjetij v Avstriji. Tovrstni podatki so osnova za odobritev potrošniških kreditov in posojil za podjetja s strani bank. Združenje KVS je navzoče tudi pri vseh insolventnih postopkih, njihovo delovanje pa temelji na zaupanju bank.
Ronald Grilc je v drugem delu seminarja predstavil postopke v primeru neplačevanja računov in stroške, povezane s tem. V primeru ravnanja z dolžniki je prvi in obvezni korak tožba. Podjetja so tako ob tej priložnosti izvedela vse o tem, kje vložiti tožbo, kakšni so izvršilni postopki in sredstva ter kdo plača stroške.
V zaključnem delu je Škofova navedla primere in korake pri nadzoru nad gradbišči in sankcije, v kolikor podjetja nimajo potrebne dokumentacije za izvajanje del. Sledila je razprava, kjer je bilo največ zanimanja za postopke napotitev. Kar ponazarja in opozarja na dejstvo, da so podjetja slabo podučena o zakonodaji in pravilnih postopkih v zvezi s tem. Da je tematika še kako kompleksna, opozarja tudi dejstvo, da Škofova ni mogla v vseh primerih podati jasnih odgovorov, kajti kot je tudi sama večkrat poudarila, se je potrebno posebej posvetiti in poglobiti v vsak primer posebej.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.