V torek, 7. februarja sta na svoji 9. seji Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe GZS oz. 5. seji Strateški svet za politiko gradnje potrdila stališče do NEP 2030 in kratkoročnih ukrepov za njegovo konkretizacijo:

Obvladovanje lastnih naravnih virov (zanesljivost oskrbe z energijo, hrano, vodo) je eden od bistvenih dejavnikov obvladovanja državne suverenosti, ki mu mora slediti NEP in ukrepi za njegovo realizacijo.

1. Predlog NEP ocenjujemo kot primeren dokument za nadaljnjo razpravo, dvomi v realnost njegovih izhodišč, finančne okvire za njegovo izvedljivost in preseganje razlogov za neizvajanje veljavne ReNEP, pa ostajajo. Na osnovi analize razlogov mora zagotoviti ukrepe, da se napake ne bodo ponovile.
2. Program mora temeljiti na realni oceni rasti porabe električne energije in na redefiniciji pretežne usmerjenosti v obnovljive vire energije, za katere ni ustreznih virov financiranja.
3. NEP je pripravljen kot energetski program, umeščen pa bi moral biti v širši gospodarski razvojni program.
   Usmerjati bi moral v zagotavljanje pogojev za trajnostno, konkurenčno proizvodnjo in oskrbo z energijo ter optimalno uvozno energetsko odvisnost kot pomemben dejavnik konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
   Dajati bi moral jasne smernice razvoja za naložbe industrije, za izvajanje ukrepov in izgradnjo energetskih objektov pa zagotavljati umeščanje v prostor in ustrezne vire financiranja.
   Ne bi smel izključevati drugih opcij razvoja energetike, usklajen mora biti s Podnebno strategijo in drugimi razvojnimi politikami (prometno, kmetijsko, davčno, itd.) države. Pomembno je, da se projekcije vlaganj v energetske projekte vključijo v projekcije koriščenja EU skladov in instrumentov Finančne perspektive 2014 -2020 ter v koriščenje instrumentov Razvojno inovacijske strategije Slovenije (večji pilotni/demo projekti v energetskih omrežjih).
4. Učinkovitost izvajanja procesa umeščanja objektov v prostor je eden od ključnih pokazateljev dejanske razvojne naravnanosti države. Zato bomo Vlado podpirali pri vseh ukrepih, s katerimi bo presegala ovire umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor. Med prvimi naj bo pospešitev izgradnje HE na reki Savi. Podprli jo bomo pri ukrepih za hitrejše odločanje v zvezi s strateško energetsko infrastrukturo in proizvodnimi energetskimi objekti, med katere sodi tudi nadgradnja JEK ter izboljšanje vključenosti v mednarodni energetski sistem. Podprli jo bomo pri ukrepih, da bo umeščanje v prostor obravnavano celovito, s stališča družbene upravičenosti, ne neutemeljeno podrejeno okoljskim vidikom brez vsake odgovornosti za posledice. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je začel veljati oktobra leta 2010, mora zares skrajšati dolgotrajne, 10-15 letne postopke in ne obratno.
   Za to je ključnega pomena sodelovanje znotraj ministrstev, pristojnih za prostor in varstvo okolja ter uveljavitev pravil delovanja civilnih iniciativ. Te morajo aktivno sodelovati v zgodnjih fazah priprave projektov, zavezane za podajo mnenj v razumnem, vnaprej opredeljenem roku. Smiselna je sprememba financiranja lokalnih skupnosti, ki bi povečala njihov interes za hitrejše in gospodarno umeščanje infrastrukture in objektov v prostor.
5. Racionalna raba razpoložljivih sredstev mora biti ocenjena s širšega družbenega vidika. Za izgradnjo HE objektov je 90 odstotkov kompetenc in znanja za graditev, tehnološko opremo možno pridobiti v Sloveniji. Žal se vse bolj pojavljajo dvomi, da je graditeljski sektor še sposoben izvajati zahtevna inženirska in gradbena dela. Pomembna je hitra priprava in začetek realizacije teh investicij, da ne bi zaradi že kritičnega skrčenja števila podjetij prišlo do nepovratne izgube znanj, kompetenc in sposobnosti v slovenskih inženiring in gradbenih podjetij.
6. Od Vlade pričakujemo, da bo zagotovila učinkovito in gospodarno izvajanje načrtovanih ukrepov oz. projektov v teku in da bo ob rebalansu proračuna zagotovila ustrezne lastne vire in ostale pogoje financiranja. Predvidena javna sredstva za naložbe v energetske projekte, posebej prenosno in distribucijsko omrežje, so omejena in nezadostna. Nujen je strokovno argumentiran razmislek o čimbolj učinkovitem subvencioniranju izgradnje obnovljivih virov in ukrepov učinkovite rabe energije, o vključevanju potencialov slovenskega gospodarstva kot ponudnika tehnologij, izdelkov in storitev URE in OVE, o financiranju iz naslova prihodkov na trgu z energijo in reinvestiranju dobička energetskih družb v državni lasti v energetske projekte.
7. Odstraniti je treba normativne in organizacijske ovire za razvoj javno-zasebnega partnerstva in ovire za vstop tujega kapitala. Energetski objekti sami ne morejo nositi bremena stroškov za posege v prometno, vodno in ostalo infrastrukturo. Ureditev tega področja, ki je danes še nerešeno, je za vstop tujega kapitala v izgradnjo infrastrukturnih objektov, ki ga potrebujemo, ključnega pomena. Posebej to velja za velike projekte, tudi za izgradnjo JEK 2 in ostalih projektov v skupini GEN. Med možnostmi kombinacije domačega in tujega lastniškega in dolžniškega financiranja je tudi razpis korporativnih obveznic.
8. Pri oblikovanju, sprejemu in izvajanju realnega NEP in izvedbenih programov imajo poleg državnih institucij pomembno vlogo tudi institucije izven državne uprave. Gospodarske zbornice, panožne in nacionalne, ter poklicne, npr. inženirska in ostale, lahko bistveno prispevamo k sprejemu kakovostnega NEP in pozneje pri njegovi realizaciji.

 

1.