Več kot dveletno opozarjanje ZGIGM in GZS in številni sestanki z vlado za omilitev težav in preprečitev intenzivnega propadanja slovenskega gradbeništva niso obrodili sadov. Upadanje panoge v Sloveniji pa se nadaljuje s hitrostjo, ki jo niso napovedovali niti najbolj črni scenariji in že drugi mesec se Slovenija nahaja na neslavnem vrhu v EU po upadu izvedenih del v gradbeništvu. V letošnjih prvih petih mesecih upad dosega že skoraj 27% in približali smo se že obsegom kot smo jih imeli v letih 2001 in 2002. V deležu naše bruto dodane vrednosti je gradbeništvo padlo iz 8% že pod 5%, kar je najnižje med primerljivimi državami.

Žal v tem času nismo s strani vlade dočakali niti enega sistemskega ukrepa, za katerega bi lahko trdili, da je bil namenjen izključno reševanju nakopičenih težav v slovenskem gradbeništvu in ki bi pri tem dal kakršnekoli otipljive učinke. Niti na področju spodbujanja trga investicij, urejanja zakonodaje in prakse za javno naročanje v gradbeništvu, da bi preprečili spodbujanje izjemno destruktivnega kanibalizma podjetij v panogi, niti pri urejanju pogojev za omogočanje jamstev slovenskim podjetjem, da bodo sploh še lahko sodelovala na domačih javnih razpisih.

Prav tako vlada gradbenikom ni bila v stanju zagotoviti kvalificiranega sogovornika, ki bi strokovno, celovito in z ustreznimi pooblastili vzpostavil trajni dialog s predstavniki panoge, da bi prišli do rešitev, ki bi bile v tem izjemno težkem obdobju optimalne tako za panogo samo kot gospodarstvo kot celoto.

Pri problematiki nepoplačanih podizvajalcev z naslova javnih naročil, ki so žal le del posledic neukrepanja za urejanje razmer v gradbeništvu, pa se je na velik pritisk medijev in javnosti odzvala le toliko, da je pozvala predstavnike ministrstev k resnejši obravnavi problema, rešitev pa še ni.

Vlada v zadnjih treh letih ni uspela niti analizirati stanja na trgu, da bi lahko podjetja v panogi pravočasno opozorila o tem kaj jih čaka in bi se le ta pravočasno odzvala z ustreznim ukrepanjem, kar bi znatno ublažilo uničevalne posledice nepredvidenega in stihijskega padca.

Tako pa smo v fazi vedno bolj kaotičnega krčenja panoge in izgubljanju velikega števila izjemno dragocenih kvalitetnih delovnih mest, ki jih ne bomo več nadomestili. Gre za delovna mesta od projektiranja, priprave izvedbene dokumentacije, vodenja projektov, organiziranja gradnje, tehnologij izvajanja gradenj, nabave, financiranja, do pridobivanja poslov in razvoja novih proizvodov in tehnologij v gradbeništvu. Negativne posledice pa bodo močno občutile tudi industrije kot so lesna, industrija kovin in nekovin, kemijska, kovinska, elektro in druge.

Da pa bi bila mera polna se je vlada, kljub že izjemnemu letošnjemu upadu gradbeništva, z najnovejšim Predlogom rebalansa državnega proračuna, odzvala s še dodatnim znižanjem državnih investicij, tako na prometni infrastrukturi, kot na različnih drugih novogradnjah in adaptacijah v okvirih ministrstev. Ob tem pa je absolutno prioriteto zagotovila nespremenjenemu obsegu plač v javnem sektorju, kjer zaposleni prav zaradi ukrepov nadaljnjega zmanjševanja investicij, marsikje ne bodo imeli nobenega dela. Vse zadolževanje proračuna, ki znaša ca 6 mio € na dan, kar pomeni v gradbeniškem pogledu izgradnjo ene večje šole na dan, bo torej šlo za trenutne potrebe po vzdrževanju previsokega nivoja plač javnega sektorja in socialnih transferjev, ki ga dolgoročno ne zmoremo več vzdrževati. Namesto da bi danes, ko je stanje še vedno boljše kot bo jutri, pravočasno ukrepali in s spodbujanjem državnih investicij in večjim črpanjem EU sredstev zagotovili večjo sedanjo gospodarsko aktivnost in konkurenčnost v prihodnosti, ubiramo pot, ki vodi iz slabega na slabše. Nadaljnje zmanjševanje investicij bo namesto na delo, pognalo na zavode za zaposlovanje na tisoče delavcev na področju gradbeništva in z njimi povezanih industrij, Slovenijo pa oropalo novih razvojnih perspektiv, ki bi jih odprle ustavljene investicije.

Direktor ZGIGM

mag. Jože Renar