Zmanjšanje realnega obsega poslovanja že drugo leto zapored, 21,6% leta 2009 in 17,2% v prvih devetih mesecih letos ter prognoza nadaljnjega upada od 5% do 7% tudi v letu 2011, pušča na celotnemu sektorju gradbeništva in z njim povezanih panogah posledice, ki bodo znatno poslabšale celotno ekonomsko socialno sliko Slovenije v prihodnje. Stanje v gradbeništvu ima zaradi visokega multiplikatorja (2,2 - 2,5) negativen vpliv tudi na ostale dejavnosti. Zaradi takega stanja izjemno zaostrena nelikvidnost v celotnem gradbenem sektorju povzroča težave v poslovanju vseh podjetij.

Neto čisti dobiček gradbenih podjetij leta 2009 je bil manjši od tistega iz leta 2008 za 92%, dodana vrednost na zaposlenega je padla za 10% (25.538€/zaposleni). Delež stroškov dela v dodani vrednosti že presega 70%. Rezultati poslovanja v letu 2010 pa bodo izjemno negativni.

Upad števila zaposlenih v letih 2009 in 2010 bo skupno znašal približno 15.000 in se bo nadaljeval tudi v prihodnje leto, saj dosedanje zmanjšanje števila zaposlenih še ne odraža dejanskega zmanjšanja obsega poslovanja. To bi že danes narekovalo zmanjšanje za skoraj 30.000 glede na zadnji kvartal leta 2008, ko je bila konjunktura najvišja. Zato se bo zmanjševanje števila zaposlenih nadaljevalo tudi prihodnje leto, kar bo negativno vplivalo na ostale sektorje gospodarstva, še posebej pa na dejavnosti povezane z gradbeništvom.

Upad obsega beležimo tako na stanovanjskih in nestanovanjskih objektih, kot na gradbenih inženirskih objektih. Če na obseg izgradnje prvih dveh vrst objektov izraziteje vplivata trg in investiranje gospodarstva, ima država pri obsegu izgradnje tretjih odločilno vlogo.

Država ima na pogoje delovanja gradbenega trga in s tem tudi poslovanje gradbeništva znatno večji vpliv kot to velja za druge industrije. Zato pričakujemo, da bo država bistveno hitreje kot doslej sprejemala ukrepe za preprečevanje oz. omilitev nadaljnjega poslabševanja razmer v gradbeništvu. Zato od države pričakujemo predvsem, da:

• močno pospeši realizacijo načrtovanih infrastrukturnih projektov in objektov državnega pomena;
• spodbudi vse ostale oblike pospeševanja gradnje in obnove stavb, predvsem energetsko učinkovito obnovo stavb v javni lasti s čim uspešnejšim koriščenjem evropskih sredstev;
• vzpodbudi energetsko učinkovite in ekološke naložbe na lokalnem nivoju;
• sprejme celoviti program urejanja stanovanjske politike in stanovanjske gradnje, s formiranjem javnega sklada najemnih stanovanj, ki bo za potrebe mladih družin nemudoma šel v odkup tržnih viškov stanovanj, gradbenim podjetjem in podjetjem v dobaviteljskih verigah pa zagotovil poplačila zaostalih terjatev;
• zagotovi pomoč gradbenim podjetjem pri nastopih v tujini, vključno s sistemsko finančno podporo in poroštvi;
• sprejme ukrepe za uvedbo predplačila pri javnih naročilih v vrednosti vsaj 20%;
• v merilih za izbor najugodnejšega ponudnika v javnih naročilih upošteva večinoma kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe namesto izključno najnižje ponudbene cene.

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

---

Pripeti dokumenti

• Sporočilo za javnost