Inovacije in vzdržen tehnološki razvoj – ali je še kakšna druga alternativa?

TRINET - konferenca treh tehnoloških platform gradbeništva, lesarstva in plasttehnike v sodelovanju z branžnimi združenji na GZS

V torek, 6. julija 2010 so tri tehnološke platforme gradbeništva, lesarstva in plasttehnike, ki sodelujejo v inovacijskem vozlišču TRINET, v sodelovanju z branžnimi združenji GZS organizirale konferenco z naslovom Inovacije in vzdržen tehnološki razvoj – ali je še kakšna druga alternativa? Namen konference je bil predstaviti inovacije ter za to potrebne raziskovalne in razvojno-tehnološke aktivnosti kot edini dolgoročno uspešen način izhoda iz gospodarske krize in zagotovilo za nadaljnjo vzdržno gospodarsko rast.

V okviru uvodnih predstavitev so predstavniki Slovenske lesno gozdne TP (SLGTP, www.sgltp.net), Slovenske gradbene tehnološke platforme (SGTP, www.sgtp.si ) TP in TP za napredne materiale in tehnologije (TP NAMAT, www.namat.si ) predstavili dosedanje aktivnosti in rezultate dela tehnoloških platform in podporne storitve, ki jih te nudijo gospodarstvu. Na nacionalnem nivoju so TP izdelale pomembne strateške razvojne dokumente za posamezne panoge, ki pa se po mnenju sodelujočih prepočasi uresničujejo. Kritično je bilo ocenjeno, da je krivda na obeh straneh. Na podjetniški strani so aktivnosti in vlaganja premajhna, na kar pa pomembno vpliva tudi gospodarska kriza, ki je možno zamajala vse sodelujoče panoge, predvsem gradbeništvo. Manjka pa tudi kadrov in inovacijskih kompetenc. V podjetjih, kjer pa ta sredstva in kompetence so, pa pogrešajo možnosti za črpanje javnih virov. Velika ovira so tudi vsako leto se spreminjajoči inštrumenti, ki onemogočajo kakršnokoli načrtovanje za daljše razvojno obdobje. To izkorišča raziskovalni sektor, ko govori o premajhni absorpcijski sposobnosti gospodarstva za nova znanja in vključevanje v raziskovalne projekte, ki se zaradi tega oddaljujejo od potreb gospodarstva.

Zaradi tega je bilo eno od skupnih priporočil konference intenzivnejše vključevanje gospodarstva v nacionalne in v evropske raziskovalno razvojne in inovacijske aktivnosti. Pri tem poleg pridobljenih sredstev za razvoj podjetja razvijajo poleg inovacijskih tudi druge kompetence, npr. znanje jezika in obvladovanje administrativnih ovir, ki jih potrebujejoza vključevanje v širše razvojne konzorcije in nastope na trgih EU in širše.

Predstavnike gospodarstva želimo prepričali o koristih in nujnosti vključevanja v EU raziskave in razvoj. K odpiranju možnosti na tem področju so doprinesle prav tehnološke platforme ter organizacije, ki so bile najaktivneje vključene v evropske tehnološke platforme na področju gradbeništva (ECTP, www.ectp.org ), gozdarstva in lesarstva (www.forestplatform.org ) in naprednih materialov (EUMAT, www.eumat.org ).

Na podlagi ocen vključenosti članov TP v evropske RR projekte, lahko strnemo nekaj zaključkov:

• aktivni partnerji treh TP (okvirno 50 RR organizacij, grozdov, podjetij) so se vključili za obdobje 2004-2013 v več kot 60 EU projektov ter že pridobili več kot6 MEUR evropskih sredstev za raziskave in razvoj. Številni so posledica sodelovanja v evropskih tehnoloških platformah;
• če računamo, da je povprečna subvencija 50% vseh stroškov izvedbe, lahko ocenimo, da bodo ti partnerji v tem obdobju vložili 6 MEUR lastnih sredstev, večinoma v delu;
• če računamo, da gre za osemletno obdobje in je cena ure zaposlenega raziskovalca (maksimalna cena ARRS) 20 EUR, potem pridobljenaevropska sredstva krijejo delo 22 polno zaposlenih raziskovalcev ali razvojnikov vsako leto.

Konference se je udeležil tudi prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor, ki je pred začetkom ministrovanja pomembno prispeval k ustanovitvi SGTP (2004) ter bil aktivno vključen v evropsko, to je ECTP platformo. Na konferenci TRINET pa je v novi vlogi predstavil okvir načrtovanih ukrepov za reševanje krize v gradbeništvu.

V nadaljevanju konference so bile predstavljene ključne razvojne tematike, ki so vsebinsko izhodišče za inovacije in vzdržen razvoj. Ključna tema, kjer se povezujejo tri platforme in branžne je trajnostna stavba. Pri trajnostni stavbi se združujejo znanja inkompetence s področja uporabe lesa, naprednih materialov in naprednih pristopov k obvladovanju življenjskega cikla stavbe, od zasnove, gradnje do vzdrževanja in upravljanja.

V zaključku konference so se prisotni strinjali, da so med ključnimi notranjimi gonilniki za razvoj predvsem inovacijske vizije lastnikov in uprav podjetij, razvoj kadrov in kompetenc za inovativnost ter povezovanje znotraj sektorja in med sektorji, kjer so možne pozitivne razvojne sinergije. Poleg tehnoloških gonilnikov, ki se navezujejo na trajnostno stavbo, pa je v okviru zunanjih gonilnikov bilo predlagano, da se poskuša spodbuditi več tekmovalnosti med inovativnimi podjetji in organizacijami.

Referati s konference so objavljeni na spletni strani www.sgg.si.

 

Operacijo delno financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologi v sodelovanju z Javno agencijo za tehnološki razvoj