Predgovor

mag. Jože Renar, direktor ZGIGM

Po razpoložljivih začasnih statističnih podatkih se je leto 2015 zaključilo nekaj bolje kot smo na osnovi lanskih oktobrskih podatkov v zadnjih Gradbeniških iskricah predvidevali.

Tako je skupni padec vrednosti izvedenih del v gradbeništvu znašal 7,3%, medtem ko smo  predvidevali ca. 10% padec. Še posebej je bil izrazit pri gradbenih inženirskih objektih (GIO), kjer je znašal 9%, medtem ko smo na stavbah beležili manjši padec (2,9%). Na stanovanjskih stavbah je bil zabeležen padec 10,7%, na nestanovanjskih pa je padec znašal 1,7%.

Leto 2016 se je začelo slabše od že tako slabih pričakovanj, čeprav januar in februar na srečo nista najbolj relevantna meseca, na osnovi katerih bi bilo moč sklepati na dogajanje v nadaljevanju leta. Po začasnih podatkih SURS-a smo prva dva meseca beležili izjemno velik padec vrednosti obsega izvedenih del, saj je bila njihova skupna vrednost kar za 27,6 % nižja od tiste v enakem obdobju lani. Na GIO je padec dosegel kar 36,2 %, na stavbah pa je bil precej manjši (4,6 %). Predvsem pri prvih upamo, da bo intenzivnejša obnova državnih cest v naslednjih mesecih stanje vendarle nekoliko omilila.

Na področju priprave nove gradbene in prostorske zakonodaje smo bili v zadnjih mesecih priča zelo burnim odzivom strokovne in poslovne javnosti v gradbeništvu na predlagane radikalne spremembe gradbene zakonodaje, ki jih je v obliki treh novih osnutkov zakonov Gradbeni zakon (GZ), Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP), lanskega novembra pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Na ZGIGM in smo skupaj s predstavniki ZING in ZSI zaradi povsem na novo postavljene in slabo definirane vloge vodje gradnje zavrnili Gradbeni zakon, zaradi omejitev vezane na lastništvo pa tudi Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. O tem smo decembra obvestili Ministrico za okolje in prostor, februarju pa še Ministra za gospodarstvo. Ko od omenjenih ministrstev ni bilo odgovorov, smo o našem nestrinjanju obvestili še Predsednika vlade skupaj s podpisi 176 podjetij, ki zaposlujejo preko 6300 zaposlenih. Šele po teh pritiskih in pritiskih vseh ostalih zbornic in ustanov povezanih z gradbeništvom (IZS, Zbora za gradbeništvo, itd.) je predlagatelj vendarle izrazil pripravljenost, da v osnutku predloga, povsem na novo in predvsem nejasno postavljene vloge udeležencev gradnje, vrne na izhodiščno stanje, kot ga določa ZGO. Zato smo se na ZGIGM aktivno vključili v proces pogajanj z Ministrstvom za okolje in prostor. Čaka nas zahtevno delo saj je v dosedanji pripravi prišlo do velikih razhajanj, ki se sicer na videz najbolj manifestirajo med poklicnima zbornicama inženirjev in arhitektov, toda najhujše posledice bi znale pasti predvsem po slovenskih gradbenih podjetjih, saj bi se pritisk na prevzemanje že danes previsokih tveganj izvajalskih podjetij le še povečal.

V aprilu smo pozvali tudi Ministrstvo za gospodarstvo, da se aktivno vključi v pripravo gradbene zakonodaje in mu posredovali tudi Predloge usmeritev R Slovenije za ureditev pogojev za poslovanje podjetij v gradbeništva in s tem bolj aktivno in načrtno zagovarja interese panoge gradbeništva v postopkih spreminjanja zakonodaje.

Z Ministrstvom za javno upravo sodelujemo tudi pri pripravi smernic za javno naročanje gradenj, kjer želimo omejiti dostop do javnih naročil podjetjem, ki ne izpolnjujejo minimalnih pogojev za izvajanje gradenj.

V zadnjem mesecu je bila nekoliko spremenjena Uredba o finančnih zavarovanjih, kjer smo na ZGIGM uspeli, da je predlagatelj Ministrstvo za javno upravo še nekoliko bolj omejilo javne naročnike pri njihovih zahtevah do gradbenih izvajalcev po finančnih zavarovanjih za odpravo napak v garancijski dobi.

V tem trenutku potekajo tudi zadnja usklajevanja Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ureja čezmejno izvajanje storitev naših in tujih delodajalcev in napotitve delavcev v tujino in v Slovenijo. V kratkem bo sprejet tudi Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest.

V tem tednu se bodo oglasili na GZS tudi predstavniki turških gradbenih podjetij. 

Del aktivnosti ZGIGM je usmerjen tudi na projekte. Čezmejni projekt BU.G.S (Building Skills Gaps), kjer sodelujejo avstrijski, hrvaški in italijanski partnerji se približuje zaključni fazi, medtem ko na slovenskem projektu v okviru programa Zdravje - Promocija preventivnih ravnanj za manj mišično-kostnih obolenj med gradbenimi delavci potekajo delavnice po podjetjih in družbah. 

KAZALO VSEBINE

Pomembnejše panožne novice, komentarji, sporočila ter press clipping    str.   2

Poslovne priložnosti                                                                                                              str. 23

Pomembnejše spremembe v zakonodaji in JN                                                         str. 27

Pregled standardov v javni obravnavi pri SIST                                                        str. 30

Panožna slovenska in EU ključna statistika                                                               str. 31

Napovednik nekaterih panožnih dogodkov in seminarjev v Sloveniji          str. 39

Panožne publikacije v pomoč                                                                                          str. 43