Besedilo članka je bilo objavljeno v časniku Finance, v sredo 28.07.2021, avtorica: Teja Grapulin Povezava na članek.
"Slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je potrjen, kar prinaša 2,5 milijarde evrov za naložbe na različnih področjih, od okoljskih ukrepov do digitalizacije in izboljšanje zdravstvenega sistema. Veselijo se lahko v gradbenih, IT-podjetjih, podjetjih v energetiki, napovedujejo se namreč večmilijonski projekti, ki jih bo treba dokončati do konca leta 2026. Sploh ker se bo denar iz načrta kombiniral z drugimi viri, denimo kohezijskimi sredstvi, za obdobje 2021–2027 smo si izpogajali skoraj tri milijarde evrov, do 2023 se bo hitelo s porabo denarja iz obdobja, ki se izteka.
To, da je slovenski NOO potrjen, pomeni prvi korak, da lahko začnemo črpati iz sklada za okrevanje RRF, ki je za Slovenijo težek 2,5 milijarde evrov. Načrt s prilogami na nekaj manj kot tisoč straneh določa konkretne projekte, torej kako naj bi denar porabili. Program bo sicer treba posodobiti in dopolniti v letu 2022. Za črpanje iz te vreče bo potrebno dvoje, izvesti v načrtu obljubljene reforme, tudi te so opisane, ter izpeljati napovedane investicije, ki so del napovedanih reform. Na tem mestu se bomo osredotočili na investicije, torej kako točno bo porabljen denar, še posebej na področju varovanja okolja, kjer je predvideno, da bo porabljena milijarda evrov.
Slovenski načrt je vsebinsko razdeljen na štiri razvojna področja, in sicer po obsegu predvidenih sredstev gredo takole:
Poudarek na zeleni komponenti je velik, saj pri evropskem načrtu za okrevanje ne gre le za okrevanje, pomemben je tudi cilj, da bi EU postala odpornejša proti morebitnim novim krizam, zato je morala vsaka država nameniti najmanj 37 odstotkov za zeleni prehod, na drugi strani pa najmanj 20 odstotkov za digitalno preobrazbo.
Po tem, ko bo Slovenija z evropsko komisijo podpisala pogodbo, bo dobila izplačan 13-odstotni predujem od skupne vrednosti NOO, kar za Slovenijo konkretno pomeni 231 milijonov evrov. Slovenski finančni minister Andrej Šircelj pričakuje, da bo do podpisa prišlo najpozneje septembra. Kako točno se bo izvajal NOO, bo določil urad za okrevanje in odpornost, to je koordinacijski organ, ki bo začel delovati avgusta in bo odgovoren za vzpostavitev sistema izvajanja in izvajanje NOO. Do septembra bo pripravil vse potrebne dokumente, ki bodo med drugim določili tudi, kako bo porabljen predujem.
Podrobneje smo pogledali najobsežnejše razvojno področje, to je zeleni prehod, ki je razdeljen na pet tematskih področij, od vlaganj v proizvodnjo elektrike, krepitev elektrodistribucijskih omrežij, energetske prenove stavb do naložb v preprečevanje posledic naravnih nesreč. Veliko dela se napoveduje gradbenim podjetjem in podjetjem s področja energetike ter podjetjem s področja komunalnega urejanja. Posamezna ministrstva bodo za razdeljevanje denarja objavljala javne razpise, kjer bodo izvajalci ministrstva sama, bodo izvajalce iskali prek javnih naročil.
1. Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije: 146 milijonov evrov iz NOO
Eden od ciljev NOO je dvig deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije, izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v gospodarstvu. Kako nameravajo doseči te cilje.
> Spodbujanje gradnje novih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz hidro- in geotermalne energije: predvideni sta najmanj dve naložbi, za kateri bi prek javnega razpisa namenili 50 milijonov evrov iz NOO, pomemben pogoj za izvedbo je zadostna zrelost projekta. Vrednost investicij je sicer ocenjena na 166 milijonov evrov. Javni razpis naj bi bil objavljen v zadnjem četrtletju 2022. Če taka projekta ne bosta izvedljiva, bi na stavbah v javni lasti postavili sončne elektrarne, investitor bi bil javni sektor. Javni razpis bi objavili v 2023.
> Predvidene so spodbude za prestrukturiranje daljinskih sistemov na OVE, ki vključujejo uporabo novih tehnologij. Prek javnega razpisa, ki ga bo izvajalo ministrstvo za infrastrukturo, bo med izvajalce šlo 11 milijonov evrov za investicije v ocenjeni skupni vrednosti 37 milijonov evrov. Razpis naj bi objavili v zadnjem četrtletju 2022, v 2023 pa podpisali pogodbe z upravičenci. Naložbe se bodo spodbudile z liberalizacijo sistemov daljinskega ogrevanja prek vzpostavitve sistemskega operaterja in vključevanjem novih dobaviteljev obnovljivih virov in toplote v stare daljinske sisteme prek vnaprej znanih pogojev, je zapisano v NOO.
> Tretja predvidena naložba je krepitev distribucijskega omrežja električne energije, da bo ustrezno prilagojeno na večje število toplotnih črpalk, polnilnic za e-mobilnost ter za integracijo naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE. Subvencije v vrednosti 30 milijonov evrov in posojila v vrednosti 50 milijonov evrov bodo razdelili prek javnega razpisa, prek katerega naj bi financirali 980 novih transformatorskih postaj in 1.520 kilometrov novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja. Skupna vrednost investicij je sicer ocenjena na 324 milijonov evrov brez DDV. Prijavitelji po tem razpisu so elektrodistribucijska podjetja. Objava razpisa je predvidena v 2022, v 2023 podpis pogodb.
2. Trajnostna prenova stavb: 86 milijonov
> Za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v javnem sektorju je predvidenih 86 milijonov evrov iz NOO, skupna vrednost teh naložb je sicer ocenjena na 105 milijonov evrov. Cilj je s trajnostno prenovo javnih stavb za 30 odstotkov zmanjšati njihovo porabo v primerjavi s porabo pred prenovo ter s tem pripomoči k podnebnim ciljem EU. Prenavljali bi stavbe upravnega in družbenega pomena, med te sodijo denimo zdravstvena infrastruktura ter tudi stanovanjske stavbe v javni lasti.
V izvedbo naložb se bodo lahko vključila tudi mala in srednja podjetja ter drugi akterji, ki bodo lahko sodelovali prek energetskega pogodbeništva ali javno-zasebnega partnerstva.
3. Čisto in varno okolje: 472 milijonov evrov
Gre za finančno najobsežnejše področje, za katero je predvidenih skoraj pol milijarde sredstev NOO.
> Tako je za zmanjševanje poplavne ogroženosti in znižanje tveganja na druge podnebno pogojene nesreče, kot so plazovi, iz NOO skupaj predvideno 335 milijonov evrov, večina povratnih sredstev, in sicer 280 milijonov evrov. Na področju preprečevanja poplav so predvidene vodnogospodarske ureditve in ureditev spremljajočih objektov. Program zmanjševanja tveganja plazov zaradi podnebnih sprememb se bo izvajal na okoljskem ministrstvu. Prednostno bodo obravnavali znana tvegana območja, kot so denimo Potoška planina, Laze v občini Gorenja vas - Poljane, lezenje južnega pobočja pod Trnovsko planoto od Razdrtega do Nove Gorice.
> Predvidene so tudi investicije v vodovod in kanalizacijo, za kar bi namenili 107 milijonov evrov iz NOO, od tega slabih 68 milijonov evrov subvencij. Od tega bo namenjenih 54 milijonov evrov za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, s tem bodo omogočili sofinanciranje občinam. Za projekte oskrbe s pitno vodo bi namenili 53 milijonov evrov, od tega 33 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
> 25 milijonov evrov je predvidenih za vzpostavitev enotnega nacionalnega centra za delovanje in koordinacijo sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) ter dveh podcentrov za usposabljanje teh sil. Obrambno ministrstvo bo kot nosilec investicije v 2021 imenovalo posamezne ekspertne skupine za gradnjo objekta nacionalnega centra za odziv na podnebno pogojene nesreče in podcentrov za usposabljanje za primer poplav ter velikih požarov v naravnem okolju. Novo zgrajeni nacionalni center, katerega začetek uporabe je predviden sredi leta 2026, bo obsegal infrastrukturne pogoje za delovanje pomembnih struktur sistema ZRP in javnih reševalnih služb, operativni, simulacijski in situacijski center, center za spremljanje in koordinacijo logističnih operacij, prenovljeni center za obveščanje z nujno številko 112 ter vzletišče za helikopterje. Podcentra za usposabljanje pa bosta obsegala upravno-poslovne prostore, logistične objekte, vadbene poligone in učne ter spremljajoče prostore. Poleg gradbenih del bo treba zagotoviti informacijsko-komunikacijsko opremo za njegovo delovanje ter delovanje številke 112.
4. Trajnostna mobilnost: 307 milijonov evrov
Skupno 307 milijonov evrov bo namenjenih za ukrepe, ki naj bi vodili k večji uporabi javnega potniškega prometa, železniškega tovornega prometa in povečanju uporabe alternativnih goriv v prometu. Ocenjena vrednost vseh projektov je 521 milijonov evrov brez DDV.
> Tako bo 280 milijonov evrov, od tega 227 milijonov evrov nepovratnih sredstev, namenjenih za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. Konkretno, gre za pet projektov nadgradnje, in sicer:
> Za digitalizacijo železniške in cestne infrastrukture bi namenili 22 milijonov evrov. Na področju digitalizacije železniške infrastrukture je predvideno spodbujanje digitalnega vodenja in nadzora prometa z evropskim sistemom za nadzor vlakov (ETCS). Javni razpis bo izvedli infrastrukturno ministrstvo, prek razpisa bodo dodelili subvencije za opremo vlakov. Na področju digitalizacije cest so predvidene naložbe za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa na vplivnem ljubljanskem območju z možnostjo avtomatskega posredovanja prometnih podatkov prek digitalnih aplikacij voznikom in vozilom. Za ta del je odgovoren Dars. Podpis pogodb za te naložbe je predviden v 2023.
> Slabih šest milijonov evrov bo namenjenih za vzpostavitev električnih polnilnic, denar se bo delil prek javnega razpisa, oibjavljen naj bi bil v 2023.
5. Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov
Za to področje je predvidenih 48 milijonov evrov, vse nepovratna sredstva. Dvajset milijonov evrov je predvidenih za celovit strateški projekt razogljičenja prek prehoda v krožno gospodarstvo oziroma vzpostavitev centra za prehod v pametno in krožno družbo. Cilj je vzpostaviti mehanizem koordinacije različnih instrumentov in ukrepov. Za cilj večje predelave lesa bodo spodbujali povečanje zmogljivosti za industrijsko predelavo lesa. Izbor posameznih projektov bo potekal praviloma prek javnih razpisov.
Za področje pametne, trajnostne in vključujoče rasti je predvidenih 750 milijonov evrov. Tretjina oziroma 276 milijonov evrov je predvidenih za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, denimo 106 milijonov evrov bo namenjenih za vlaganja v izobraževalno infrastrukturo. Predvidene so tudi reforme in investicije na področju raziskav, razvoja in inovacij, denimo 65 milijonov evrov za sofinanciranje projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji. Za dvig produktivnosti in prijaznejše poslovno okolje za investitorje bo namenjenih 138 milijonov evrov, natančneje, prek razpisov se bo dodeljeval denar za spodbujanje naložb v podjetjih. Predvideni so tudi ukrepi na trgu dela, in sicer za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov. Denimo za spodbujanje hitrejšega vstopa mladih na trg dela je predvidenih 27 milijonov evrov. Za krepitev položaja slovenskega turizma je predvidenih 127 milijonov evrov, od tega 70 milijonov evrov za naložbe v nastanitvene zmogljivosti višje kakovosti.
Za naložbe na področju zdravstva in socialne varnosti je v načrtu predvidenih 364 milijonov evrov. Od skupno 224 milijonov evrov, ki bodo šli za področje zdravstva, je 83 milijonov evrov namenjenih digitalni preobrazbi zdravstva ter 70 milijonov evrov za dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana. Potem je še 59 milijonov evrov predvidenih za posojila za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih, ter 20 milijonov evrov za negovalne domove. Na to področje sodijo še stanovanjske naložbe, in sicer bo šlo predvidoma 60 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj na podlagi poslovne politike republiškega stanovanjskega sklada.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.