GZS Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala je 11. novembra 2011 uspešno izpeljala problemsko konferenco, ki se je nanašala na aktualno sektorsko problematiko posodobitve popisov del in normativov in različnih teženj več deležnikov, ki delujejo v gradbeni panogi k poenotenju popisov del oziroma uporabi enakih osnov in baz podatkov popisov del in normativov.

Uvodoma je delavnico odprl g. Jože Renar, direktor GZS ZGIGM, ki je s predstavitvijo panožnih razmer  in poslovanje družb v gradbeništvu nagovoril 45 sodelujočih: IZS, ZAPS, OZS, SDGD, podjetja, medije in staroste gradbeništva. Izpostavil je pomen in odgovornost stroke pri določanju realnih cen ponudnikov gradbenih storitev na slovenskem gradbenem trgu. Pri tem je še posebej poudaril javno naročanje, kjer posledice ponujanja po prenizkih cenah ne čutijo več le izvajalci, podizvajalci, dobavitelji in delavci, ampak je to postal tudi problem javnih naročnikov, ki ne vedo več ali bodo za podpisano ceno sploh dobili opravljeno storitev v pogodbenem roku in projekt izveden v okviru predvidenih stroškov. Zajete in vsebinsko predstavljene so bile tudi pomembnejše zbornične aktivnosti, ki jih vodi GZS ZGIGM v zadnjem času, na osnovi katerih je vlada od julija meseca pripravila že dve navodili za javno naročanje gradenj, pripravljena pa je tudi Uredba o načinu upoštevanja socialnih in etičnih vidikov pri javnem naročanju gradenj, vse z namenom ureditve razmer na področju javnega naročanja gradenj. Nakazane so bile nekatere rešitve nastale situacije in možnosti za boljše poslovanje panožnih podjetij v času krize, ki se še poglablja, pravih rešitev s strani države pa je premalo ali pa se vsebinsko prešibke. Poudaril je, da se mora stroka od projektiranja do izvajanja poenotiti, da bo lahko dala kvalificirane in meritorne odgovore na vedno pogostejše primere t.i. »dumpinških ponudb«.

S problematiko je nadaljeval g. Vekoslav Korošec, direktor GZS ZING, ki je poudaril delo svetovalnega inženirja, potrebnost uporabe FIDIC pogodbenih določil v večjih javnih naročilih gradnje. Poudaril je še slabovodenje javnih naročil in pomanjkljivo strokovno znanjejavnih naročnikov neustrezno pogajanje pri nakupu tujih tehnologij in opreme (primer TEŠ 6). Poudaril je še, da je delež vključenosti domačega strokovnega znanja pri velikih energetskih objektih padel v treh desetletjih z 40 na 20 % in da je to že številka, ki pomeni alarm in poziv slovenskim domačim podjetjem in javnim institucijam k nujnosti vnovične večje vključenosti v domače javne investicije, katerih celotno izvedbo je prevzelo tuje podjetje.

Nadaljevala je ga. Petra Ostanek, predsednica Matične sekcije arhitektov pri ZAPS, in prisotne seznanila s problematiko s katero se srečuje projektant arhitekt. Nakazal je rešitve, h katerim stremi ZAPS in nenazadnje predstavila tezo in stališče ZAPS, da bi moral biti program za pripravo popisov del in kateri ima v ozadju vgrajen tudi ustrezne normative s področja gradbeništva, biti podjetjem oziroma uporabnikom na voljo brezplačno. Uresničljivost navedenega bo možna, če bo dosežen dogovor o odkupu avtorskih pravic in pravic do podatkov baz, programske opreme ipd s strani države, oziroma bi vse uporabnike sistema obvezali, da mesečno namenijo nek manjši določen znesek prav za ta namen skrbniku programskega orodja in lastniku avtorskih pravic popisov in normativov.

Predstavnik IZS g. Andrej Povšič  je povedal, da je v podjetju IMP Inženiring skupina inženirjev prevedla že v 80.ih letih "rumene knjige" STLB Bau, standardne opise del, ki pa zaradi takratne nezadostne računalniške podpore in znanja niso popolnoma zaživeli. Član strokovne skupine g. Dušak je kasneje z delom nadaljeval in predstavil svoj sistem z nazivom PoKal. Za nadaljne odločitve priporoča zaradi nemške natančnosti in skladnosti z našimi razmerami, da se Slovenija priključi temu sistemu.

Prvi del delavnice je sklenila ga. Valentina Smrkolj, samostojna svetovalka GZS ZGIGM, ki je predstavila rezultate analize o uporabi gradbenih normativov v podjetju in oblikovanju ponudb oziroma predračunov in pripravi obračuna del. Na anketo so odgovorila skoraj vsa še delujoča velja in srednja podjetja, gradbeni izvajalci, člani GZS ZGIGM, katerim je bila anketa po elektronski pošti tudi posredovana. Poudarila je še, da so bili posredovani mnogi komentarji, predlogi in navedeni še drugi spremljajoči panožni problemi, ki jasno narekujejo in pozivajo vse k poenotenju načina dela in vzpostavitvi sistema, ki bo primerljiv med arhitekti, inženirji in gradbenimi izvajalci, obrtniki, ponudniki opreme in ponudniki gradbenega materiala. Trenutno iz ankete izhaja, da je med uporabniki člani GZS ZGIGM največ tistih, ki uporabljajo programsko opremo BLIST (gre pa za manjše gospodarske družbe), nekoliko manjši delež po raziskavi GZS ZGIGM pa imajo programske rešitve XPERT, Soft base, Cening, PoKal, 4BUILD, medtem ko so si nekatera večja gradbena podjetja pa so si naročila po meri in sebi ustrezno narejeno programsko rešitev (Primorje d.d., ipd.). Večina anektiranih podjetij je ponudila svojo strokovno pomoč pri pripravi poenotenih popisov del in pripravi zaključne verzije normativov GZS ZGIGM.

V drugem delu je obširno tematiko popisov del in uporabe trenutno dostopnih normativov del v Sloveniji predstavil g. Štefan Žemva, samostojni svetovalec GZS ZGIGM. Uvodoma nam je pripravil predstavitev pravilnega strokovnega poimenovanje in primernosti uporabe različnih strokovnih terminov. Predstavljeni so bili normativi v uporabi v tujini in nekaj tujih programskih rešitev s področja oblikovanja popisov del. Zelo podroben je bil zgodovinski pregled prvih strokovnih priročnikov za področje normativov, ki segajo v slovenskem prostoru nazaj že v leto 1936, v čas FNRJ. Skozi čas se je oblikovalo skladno s potrebami v različnih panožnih združenjih in skupnostih podjetij tudi več strokovne literature (ki so jo pisali tudi nekateri še živi in na delavnici prisotni strokovnjaki in ljudje iz operative), ki je še danes uporabna, vendar pa bi jo bilo treba posodobiti, odpraviti vsebinske in terminološke pomanjkljivosti, deloma prevesti v slovenski jezik in primerno prilagoditi za uporabo z modernimi programskimi orodji, ki jih že uporabljajo podjetja. GZS ZGIGM je veliko tega že naredila v svojem predlogu posodobitve normativov ZGIGM. Predlog normativov je treba še dokončati, pregledati, potrditi in ga ponuditi pod določenimi pogoji v uporabi strokovni in drugi javnosti. Seveda vsa področja popisov del in normativov niso zajeta, še zlasti ne strojna in elektro dela, zato so vsi prisotni pozvani, da pristopijo pod okriljem GZS v delovno skupino, da se dokonča in objavijo Normativov ZGIGM za vsa področja gradbeništva.

Na predstavitvi so svoje rešitve na področju popisov in normativov v gradbeništvu predstavila podjetja BEST (BLIST), Hermes (4BUILD) in Varia (PoKal).

Mag. Jože Renar je v zaključku poudaril: Z izpostavljanjem problematike za njeno razreševanje bomo na ZGIGM nadaljevali. K temu bomo povabili vse relevantne deležnike in izpostavili jo bomo povsod, kjer bo to smotrno in možno, tudi na sejmu Megra, kot delu v obsejemskega strokovnega programa.

Ob zaključku delavnice je predstavnik za stike z javnostjo Pomurskega sejma, g. Miran Mate prisotne povabil na sejem MEGRA 2012 in ponudil okvir spremljevalnih prireditev sejma za to, da tudi tam predstavimo to perečo problematiko.

Do takrat bomo že imeli oblikovano jasno pobudo in predlog kako naprej na področju gradbenih popisov in uporabe gradbenih normativov, da bodo projektanti arhitekti in projektanti inženirji, ter podjetja izvajalci gradbenih in nenazadnje tudi inženiring podjetja, suvereno in kvalitetno delovali na svojem področju dela in zagotavljali evropsko kvaliteto svojih storitev. Zaradi nujnosti poenotenja baz podatkov in načina izdelave popisov del bomo pozvali tudi predstavnike javnega naročanja k sodelovanju pri ureditvi razmer in tudi njihovemu delovnemu in finančnemu prispevku v obliki strokovne in druge pomoči, da bomo tudi v Sloveniji dosegli nivo držav, kjer imajo te stvari že dolgo urejene.

Delavnica se je zaključila s pogostitvijo sodelujočih s strani Pomurskega sejma»za martinovo«.