Izhodišča:

·         Slovenija je prva med članicami EU 28 po obsegu varovanih območij z Natura 2000, kar naj bi predstavljalo potencial za zeleni razvoj, financiran posebej z EU viri.

·         Za umeščanje infrastrukturnih objektov v prostor dobre prakse sodelovanja nekaterih investitorjev z administracijo pristojnih institucij kažejo na to, da je omilitvene ukrepe, ki jih terja varovanje habitatov v Natura 2000, možno izvesti v domnevno primernih rokih in s primerljivimi stroški (zasebnih – javnih) investitorjev in odgovornostjo do okolja in ekonomike naložb.

·         Številni pa so primeri umeščanja tako infrastrukturnih objektov, v katere je Slovenija zavezana vlagati za doseganje podnebnih ciljev, kot za naložbe v industrijske objekte, ki sledijo okoljskim, gospodarskim in socialnim ciljem EU 2020, administrativni postopki pretežno predstavlja neuravnoteženo breme, ki je časovno in finančno mednarodno neprimerljivo. 

·         Osnutek Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015– 2020 – nove rešitve ali nove zavore?