Večji prilivi zaradi stopnje davka od dohodka pravnih oseb pomenijo 3.000 manj delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2017 in 2018 lahko ocenimo kot bistveno premalo razvojen, osredotočen na tekočo porabo in javni sektor. Nujno potrebne reforme so žal spet potisnjene v prihodnost, v mandat nove vlade po letu 2019. 

Kakovost javnih financ se ne izboljšuje, saj bodo izdatki za pokojnine in zdravstvo še naprej naraščali, precej bo narasla tudi masa plač v javnem sektorju. Sprostitev dogovorjenih ukrepov z ZUJF bi lahko stroške dela v javnem sektorju povečala za 215 mio EUR, brez upoštevanja 54 mio EUR zaradi plačila premij dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od maja naprej se število zaposlenih v javnem sektorju - sektor država že povečuje hitreje kot v zasebnem. V prvih osmih mesecih so se povprečne bruto plače v javnem sektorju povečale za 2,6 %, v zasebnem za 1,9 %.

Več za upokojence, manj za odplačevanje dolgov

Pokojnine se bodo v začetku novega leta uskladile za 1 %, pri čemer v zadnjih 12-ih mesecih beležimo upad cen za 0,4 %. To zopet povečuje realno breme za vse davkoplačevalce, za tekoče pokojnine pa se v določeni meri namenjajo tudi prihodki iz upravljanja državnih naložb. Ta sredstva bi morala biti v osnovi namenjena odplačevanju v krizi nakopičenih dolgov, saj letno za obresti namenjamo 3 % BDP oziroma približno toliko, kot znaša javno-finančni primanjkljaj.

Država od leta 2013 pobere 1,3 mrd EUR več davčnih prilivov, kar ustrezno temu znižuje domačo potrošnjo in prihodke podjetij, ki so usmerjena na domači trg. Višji DDV ob enaki potrošnji namreč znižuje prodajni prihodek gospodarstva. Priznati moramo, da ima s tem financirana poraba države pozitiven vpliv na gospodarsko rast, vendar bi bil narodnogospodarski učinek precej boljši, če bi ta sredstva trošil zasebni sektor. Vlada je torej izbrala slabšo alternativo.

Dvig davka na dobiček pomeni manj delovnih mest

Podjetja bodo v naslednjem letu bolj obremenjena, sploh malo gospodarstvo, ki bi moralo biti gonilna sila zaposlovanja v zasebnem sektorju. Statutarna stopnja obdavčitve na dobičke pravnih oseb se dviguje s 17 % na 19 %, medtem ko je še pred letom dni zakonska ureditev obljubljala 16-odstotno stopnjo v letu 2017. Relativno bodo najbolj obremenjena mikro in majhna podjetja, saj v povprečju ne uveljavljajo toliko olajšav za znižanje davčne osnove. To breme bo nasprotno namenjeno odpiranju novih delovnih mest v javnem sektorju, kar bo povečevalo neskladja in dolgoročno nevzdržnost. Prilivi od davka naj bi bili v letu 2017 višji za 108 mio EUR glede na tekoče leto, kar dokazuje, da so bile trditve o 60 mio EUR obremenitvi načrtno podcenjene, s ciljem večje obremenitve gospodarstva.

Zgled nam podaja EU

Evropski parlament je pred dnevi predstavil precej bolj razvojno naravnan predlog proračuna EU, saj naj bi povečali sredstva za zaposlovanje mladih v zasebnem sektorju. To naj bi znižalo stopnjo brezposelnosti, povečalo zasebno potrošnjo in okrepilo gospodarsko rast. Evropski poslanci so tudi povečali sredstva za financiranje infrastrukturnih projektov.

 

Marjan Mačkošek, predsednik GZS:

»Če bi Vlada RS manj obremenjevala gospodarstvo, bi pridobili približno 3.000 delovnih mest. Pozivamo Vlado RS, da ponovno razmisli o ukrepih, ki jih predlagajo GZS in drugi zastopniki gospodarstva. Naj se zgleduje po proračunu, kot ga ta hip snujejo v EU. Ta ima  cilj zaposlovanje mladih v gospodarstvu.«