Zapri

Novice


Arhiv: Slovenski proračun na prepihu: bruseljski zadržki upravičeni


Evropska komisija je danes potrdila oceno, da zdajšnjo gospodarsko rast zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga. Strukturni javno-finančni primanjkljaj celo še povečujemo. 

Slovenija se je uvrstila v tretjo skupino držav (ob bok Belgiji, Italiji, Cipru, Litvi in Finska), za katere obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast v 2017. Osnutek proračunskih načrtov, ki jih je Slovenija predložila Evropski komisiji (EK) 17. oktobra, bi lahko povzročil »znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih ciljev«. To pomeni, da se oddaljujemo od srednjeročne fiskalne vzdržnosti oziroma ugodne konjunkture, ne izkoriščamo časa za zniževanje primanjkljaja ali prestrukturiranja dela stroškov javnega sektorja in ga namenimo investicijam.

 Pri oceni primanjkljaja je Evropska komisija (EK) upoštevala nekoliko nižjo napoved gospodarske rasti od UMAR (2,6 % proti 2,9 %), vendar še vedno višjo od napovedi Analitike GZS (2,3 %) ali konsenza analitikov (2,3 %). EK tudi svari pred pretiranim optimizmom pri izvozu in javnih investicijah, ki jih je v projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov uporabil UMAR. Ob napovedani višji rasti so razumljivo tudi pričakovani javni-finančni prilivi višji (davki na potrošnjo, dohodnino in socialni transferji, odlivi pa nižji (nadomestila za brezposelnost in socialne pomoči), vendar so ocene prvih precenjene, drugih pa podcenjene.

 EK opozarja, da je 2,2-odstotni primanjkljaj v letu 2017 previsok glede na trenutne ugodne makroekonomske razmere. Država je prav tako preveč optimistična pri napovedi izkupička iz transakcij DUTB. Primanjkljaj naj bi po oceni EK v 2017 znašal 2 %, po oceni vlade pa le 1,3 %, kar je precejšnja razlika. Vsak dodaten ukrep na področju plač v javnem sektorju (sprostitev ZUJF) bi še dodatno ogrozil fiskalno vzdržnost. EK ocenjuje, da se bo strukturni primanjkljaj (ki upošteva trenutno nadpovprečne ugodne razmere in nekatere enkratne transakcije, kot tiste, povezane z DUTB-jem) v tekočem letu poslabšal z 1,9 na 2,1 %, v 2017 pa še dodatno na 2,3 %. Država sicer želi, da se izdatki za migrante (0,1 % BDP) ne štejejo v tekoči primanjkljaj.

 Morda najpomembnejše sporočilo je zapisano ob koncu. Opozorjeni smo, da fiskalni svet še vedno ni imenovan ter ni operativen. Ta organ bi lahko učinkoviteje deloval kot interna varovalka proti optimističnim projekcijam UMAR in Ministrstva za finance. Hkrati bi bil kredibilen zaveznik tistih, ki se zavedamo odgovornosti do prihodnjih davkoplačevalcev.

 Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Evropska komisija s svojim opozorilom pritrjuje oceni GZS, da javne finance v Sloveniji ne prispevajo k stabilnemu in vzdržnemu razvoju.« 


Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.