Zapri

Novice


Arhiv: IMF: nadpovprečne rasti se v Sloveniji zaključujejo


 

Demografija in počasna rast celotne produktivnosti naj bi omejili našo prihodnjo rast med 1,75 in 2 %. To je le eden od podatkov, ki resno opozarjajo na nujnost hitrejše izvedbe reform tudi po mnenju Analitike GZS.

Gospodarska napoved IMF je enaka tisti Evropske komisije, ki napoveduje 3-odstotno gospodarsko rast. Vendar v Analitiki GZS opozarjamo, da IMF hkrati Sloveniji priporoča, da naslovi izzive, kot je kredibilno hitrejše znižanje javno-finančnega primanjkljaja. Ta bi moral preiti celo že v presežek, da bi lahko odplačali del javnega dolga.

Na trgu dela bi morali po mnenju IMF poskrbeti za večjo fleksibilnost, tudi privatizacija bi lahko povišala potencialno gospodarsko rast. Bančni sektor bi moral hitreje prestrukturirati terjatve malih in srednjih podjetij, saj bi tako lahko ta podjetja zopet hitreje rasla in prispevala h gospodarski rasti. Razlike med minimalno neto plačo in socialnimi pomočmi bi morala biti večja, da bi spodbudila prehod ljudi v delovno aktivnost. Tudi z vajeništvom bi morali dosegati boljšo usklajenost ponudbe in povpraševanja po delu. 

Leta debelih krav za nami

IMF ocenjuje, da so leta nadpovprečne rasti z letošnjim letom zaključujejo. Demografija in počasna rast celotne produktivnosti naj bi omejili našo prihodnjo rast med 1,75 in 2 %. Po trenutnih vladnih projekcijah naj bi znižali javni dolg na Maastrichtskih 60 % šele čez 10 let (2026). IMF opozarja tudi na pomen fiskalnega sveta in njegova priporočila.

 Priporočila za reformo javnega sektorja

Podobno kot v Analitiki GZS, IMF ocenjuje, da je pravi čas za strukturne reforme, ki bodo prinesle trajne prihranke. Vzdržen model plač v javnem sektorju bi moral motivirati zaposlene ter nagraditi dobro delo ter znižati stroške dela javnega sektorja v BDP-ju. Trenuten sistem nagrajevanje namreč temelji na dolžini zaposlitve.

Pokojnine bi morali usklajevati le z inflacijo, dvigniti upokojitveno dobo na 67 let, omejiti zgodnje upokojevanje ter ukiniti letni dodatek. Tudi rast izdatkov za šolstvo in zdravstvo bi morali biti pod rastjo BDP. Podobno kot EK tudi IMF ocenjuje, da se bo strukturni primanjkljaj v 2017 poslabšal za 0,3 odstotne točke BDP.

 To so po mnenju Analitike GZS ključni poudarki, ki bi jih morale slovenske oblasti resno upoštevati, da ne bi že čez dve ali tri leta spet padli v hude škripce. 

  

 


 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.