Zapri

Novice


Arhiv: Izpolnjevanje pogoja PCT, kjer je le-ta predpisan, je osebna odgovornost vsakega posameznika

Sporočilo medijem

Izpolnjevanje pogoja PCT, kjer je le-ta predpisan, je osebna odgovornost vsakega posameznika

 

Ljubljana, 17. avgust 2021 – Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjamo, da strošek hitrih testov proti COVID-19 kot pogoj PCT ne sme iti v breme delodajalcev. Vsak posameznik mora sprejeti odgovornost za svoje odločitve ter posledice, ki jih te prinašajo. Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika. Le z višjim deležem precepljenosti prebivalstva pa bo mogoče doseči višjo imunost.



Vlada RS je napovedala, da s 23. avgustom ukinja brezplačne hitre testi proti COVID-19. Delodajalci, zlasti v storitvenih dejavnostih, kjer je PCT pogoj za opravljanje dela, opozarjajo na težave, ki bodo nastopile pri organizaciji delovnih procesov od trenutka, ko bodo obvezni testi za necepljene in neprebolevnike, plačljivi. Tako na primer šole vožnje ocenjujejo mesečni strošek testiranja v višini 54.000 evrov ob predpostavki tretjine zaposlenih, ki se mora testirati. Skupina v dejavnosti čistilnih servisov navaja mesečni strošek med 30.000 do 50.000 evrov. Tudi v turizmu in gostinstvu so izračunali okvirni mesečni strošek testiranja necepljenih zaposlenih. Ta bi, ob testiranju na 48 ur, v majhnem podjetju znašal okoli 1.700 evrov, v srednje velikem podjetju okoli 41.700 evrov, v velikem podjetju pa kar 125.000 evrov. Delodajalci opozarjajo tudi, da bodo strošek v primeru, da ga bo moral kriti delodajalec, s svojim delom v storitvenih dejavnostih pokrivali vsi zaposleni, tudi cepljeni in prebolevniki.

Obvezen pogoj PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani) za opravljanje nekaterih dejavnosti je predpisan z vladnim odlokom s ciljem zagotavljanja in varovanja javnega zdravja. Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjamo, da pogoj PCT ni povezan z oceno tveganja pri posameznem delodajalcu, prav tako ne gre za pogoj, ki bi ga za opravljanje dela zahteval delodajalec. Zato tudi strošek testiranj zaposlenih, ki niso cepljeni oz. niso prebolevniki, ne sme preiti v breme delodajalca.

 

S prevalitvijo stroškov testiranja z države na delodajalce se ne bo doseglo namena višje precepljenosti prebivalstva, ki je predpogoj za mirnejšo jesen in šibkejši četrti val, s katerim smo se že začeli soočati. Pred časom je Analitika GZS ocenila, da bi morebitno novo zapiranje gospodarstva zaradi 4. val povzročil izgubo prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca.

 

Za omilitev četrtega vala epidemije je zato nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva! Po podatkih ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control) je precepljenost prebivalstva proti SARS-CoV-2 v Sloveniji pod povprečjem držav EU. Polno cepljenih je pri nas zgolj 48,7 %, povprečje EU pa je že 63 %. Ob tem pa se število okužb naglo povečuje. V ponedeljek je bilo v Sloveniji 318 novih okužb, delež pa je narasel že na 15,5 %.

 

Skrajni čas je, da se preide od kolektivne odgovornosti na osebno odgovornost vsakega posameznika. S cepljenjem proti koronavirusu posameznik zaščiti tako sebe kot svoje bližnje in sodelavce, hkrati pa prispeva k varnemu javnemu zdravju. Cepiv, ki so za posameznika vsa brezplačna, je na razpolago dovolj, možno je med različni cepivi tudi izbirati. Stroka vseskozi poudarja, da so prednosti cepljenja bistveno večje od morebitnih negativnih stranskih učinkov.

 

Po informacijah s terena se nekateri zaposleni v gospodarstvu odločajo za cepljenje po povratku z dopustov, zato vladi predlagamo podaljšanje predvidenega roka brezplačnih testov na COVID-19 še do 15. septembra. S tem bi tem zaposlenim še omočili brezplačno testiranje do njihove zaščite s cepivom.

 

Hkrati na GZS vlado pozivamo, da preneha z brezplačnimi testi javnih uslužbencev obremenjevati državni proračun, kot bo to storila pri zaposlenih v realnem sektorju. Na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer je višja stopnja tveganja (zdravstvo, šolstvo, DSO itd.), pa naj poskrbi za čim višjo precepljenost.

 

Le če bomo vsi zasledovali isti cilj, doseči 60 ali celo višjo stopnjo precepljenosti prebivalstva, lahko premagamo COVID-19, s tem pa omogočili polno delujoče gospodarstvo in družbo.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.