Člani Upravnega odbora GZS so na današnji seji, ki je potekala po uradni otvoritvi MOS 2022 na Celjskem sejmišču, gostili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana.

Minister Matjaž Han je člane Upravnega odbora GZS seznanil z ustanovitvijo krizne skupine, za katero so se dogovorili 5 septembra na GZS na srečanju predsednika vlade in treh ministrov s predstavniki podjetij. Pojasnil je, da se je vlada primarno lotila regulacije cen energentov. Glede kapice na ceno energentov (gospodarstvo na nujnost sprejetja le-te opozarja že vse od izbruha krize), bo potrebno poiskati rešitev na evropski ravni, je poudaril.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob tem izpostavil, da se vsi zavedamo, da je Slovenija del Evropske unije, vendar ima slovensko gospodarstvo tudi svoje specifike, zato podjetja od vlade pričakujejo, da bo Slovenija znala zaščititi lastne interese.

Minister Han je dejal, da se tega v vladi zavedajo in izpostavil je reforme, ki jih mora Bruselj izvesti, med drugim reformo energetske politike. Priznava, da imajo države različne težave in interese, zagotavlja pa, da bo Slovenija v Bruslju glasna. Kar zadeva hitrost vladnih ukrepov, je napovedal skorajšnji ukrep čakanja na delo z upanjem, da ga v praksi ne bo potrebno uporabiti. Vlada je pripravljena prisluhniti tudi predlogu GZS za povišanje deleža sofinansiranja stroška električne energije in zemeljskega plina na 50 % oziroma 70 % pri znižanju vstopnega pogoja z 2 na 1,5-kratnik, za kar pa je potrebna sprememba Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Minister Han je napovedal novelacijo zakona po hitrem postopku, pričakuje, da bo postopek izveden najkasneje prihodnji mesec. Minister je sprejel tudi pobudo o avansiranju te pomoči ter o možnosti moratorija na odplačilo kreditov.

Današnja seja upravnega odbora GZS je potekala ob robu odprtja sejma MOS, kjer se predstavljajo mikro, majhne in srednje družbe. Teh je v Sloveniji skupaj 119 tisoč, predstavljajo dobro polovico prihodkov v slovenskem gospodarstvu. V letu 2021 je malo gospodarstvo ustvarilo skupaj 58,8 milijarde evrov prihodkov -  okoli 62 % celotne dodane vrednosti in 68 % vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Poslovanje malega gospodarstva in trgovine je bilo v minulih dveh letih na udaru predvsem zaradi epidemije covid-19 in posledično omejitev, vendar je že v lanskem letu preseglo ravni poslovanja iz leta 2019, kljub pritiskom na cene energentov in višanja cen življenjskih potrebščin.