Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so skupaj pripravili nabor dodatnih ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Opozarjajo namreč, da bo večina podjetij posledice epidemije čutila vsaj še nekaj mesecev. Nekateri predlogi so kratkotrajnejšega značaja in vezani na čas izrednih razmer, za druge pa si delodajalske organizacije zavzemajo za to, da bi bili vključeni v trajnejše sistemske zakonodajne spremembe.

Coface PKZ in SID banka sta včeraj podpisali pozavarovalno pogodbo, s katero Republika Slovenija omogoča cofacevim zavarovancem, da bodo lažje prebrodili krizo. Državna zavarovalna shema se bo izvajala preko SID banke v obliki produkta Top Up. Ta bo omogočal dodatne kapacitete za odobravanje limitov zavarovalnega kritja in bo podjetjem, ki jim je bil limit zavarovalnega kritja znižan, omogočil alternativno dodatno kritje ob pozavarovanju SID banke, veljavno pod določenimi pogoji. Dodatno kritje je možno za kupce iz držav EU in OECD, razen za kupce iz Slovenije. Shema je veljavna od 1. 4. 2020 do 31. 12. 2020.

"GZS je pri pripravi interventne zakonodaje vseskozi tvorno in intenzivno sodelovala, z namenom, da se oblikujejo ukrepi, ki bi jih podjetja čim lažje in bolje izkoristila," pravi predsednik GZS Boštjan Gorjup. V prispevku objavljamo ključne informacije za podjetja.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Od 23.4.2020 je omogočena oddaja obrazca REK-1 za vrsti dohodka: 1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije.

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten.

Od ponedeljka 20. 4. 2020 mora imeti delavec na MMP Metlika/Jurovski Brod pri sebi potrdilo delodajalca o zaposlitvi pri njemu in naslov podjetja. Hrvaška policija bo dala delavcu navodila ob prehodu meje. V dokumentu Zdravstveni nadzor je v točki 1.5. Prekogranični radnici zapisan postopek.

Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu …

Zavod RS za zaposlovanje obvešča, da je bila dosedanja vloga za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo iz poslovnih razlogov z dnem 7.4.2020 umaknjena s portala za delodajalce. V skladu z novo, ugodnejšo zakonodajo, na Zavodu RS Slovenije pripravljajo novo vlogo, ki jo bo možno oddati na portalu ob uveljavitvi novega MEGA zakona (ZIUZEOP). Vse že sprejete vloge bo Zavod upošteval in jih ne bo potrebno na novo vlagati.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov pa so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev, ki so prikazane v spodnji preglednici. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.