Med ključne pogoje razvojnega preboja Slovenije sodijo usposobljeni kadri, stabilni viri financiranja, okrepljena vlaganja v RR ter učinkovit socialni dialog, so se strinjali udeleženci 16. Vrha slovenskega gospodarstva 23. marca 2022. Dogodka v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer v središču razprave bil strateški dokument Horizonti prihodnosti, se je udeležilo več kot 350 gospodarstvenikov, članov GZS, predstavnikov politike in drugih zainteresiranih javnosti.

Včeraj sta bila v Uradnem listu objavljena Javni razpis Digitalna preobrazba gospodarstva (JR Digit NOO) ter Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji (JR INVEST2022-NOO).

Dne 4. marca 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti dobrih 55 milijonov evrov - dva v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Glavnina sredstev je namenjenih za spodbujanje začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za večje investicije za povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Trije milijoni evrov so namenjeni projektom raziskovalne-razvojne narave, dobra dva milijona evrov pa mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti.

28. januarja 2022 so predstavniki delodajalcev in delojemalcev podpisali Dodatek št. 5 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije.

Sredstva iz javnega razpisa RRI NOO bodo podprla projekte, usmerjene v prehod v krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaženja ter v blažitev podnebnih sprememb, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij.

Ljubljana, 27. januar 2022 – Osrednja pozornost današnje seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Udeleženci so se strinjali, da predlog zakona v času, ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob hkratnem ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, vse premalo upošteva potrebe gospodarstva pri industrijski preobrazbi v skladu s cilji podnebne nevtralnosti in krožnega gospodarstva. Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.

Nekatera podjetja ste že prijela poziv k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR GIZ k.o., ki ima na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino pravico za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov. Ob tem so se pojavila določena vprašanja, zato vam želimo pojasniti, kaj je bila podlaga in razlog za sklenitev skupnega sporazuma.

Ljubljana 20. januar 2022. Stroški za energijo so v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021. 12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vse od začetka oktobra 2021 poziva Vlado RS in pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Tako predsednik vlade kot gospodarski minister sta konec decembra izrazila podporo iskanju rešitve.

Vlada Republike Slovenije je v lanskem letu sprejela Slovensko industrijsko strategijo za obdobje do leta 2030. Strategija izhaja iz Strategije razvoja Slovenije 2030, ki je krovni strateški dokument države, pri tem pa upošteva tudi druge strateške dokumente na nacionalni in evropski ravni. Predstavlja vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne.