Stroški za energijo so v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotka. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotka presegli stroške energije v letu 2021. 12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP). V ospredju je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani SSEP opozarjajo tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na kasnejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in nenazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča.

Visoki dvigi cen energentov, predvsem električne energije in zemeljskega plina, gospodarstvo postavljajo pred nepredstavljive izzive. To sicer še zlasti velja za energetsko intenzivna podjetja, se pa v zadnjih tednih s tem soočajo tudi številni drugi gospodarski subjekti. Na današnji novinarski konferenci GZS so predstavniki nekaterih najbolj prizadetih dejavnosti spregovorili o težavah, ki jim jih dvigi cen energentov povzroča. Predstavljen pa je bil tudi predlog sheme pomoči podjetjem, ki jo je pripravila GZS.

Na seji UO GZS so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega plana GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev Skupščini GZS.

Ljubljana, 17. november 2021 – Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada potrdila 4. novembra, uvaja enotne zahteve za delovanje organizacij, preko katerih proizvajalci kolektivno izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). V Sloveniji je več skupin proizvodov, za katere ta proizvajalčeva razširjena odgovornost velja. Največ težav povzroča del toka odpadne embalaže, ki kot odpadek pristane na komunalnih dvoriščih. Odpadna embalaža kot celota pa je sestavljena iz več različnih odpadnih tokov glede na vrsto materialov, njihovo nastajanje in s tem tudi kakovost in stroške ravnanja/upravljanja. Skrb proizvodnega dela gospodarstva je, da bodo pod enak režim določevanja stroškov zapadli različni, tudi neprimerljivi tokovi materialov. Predlog zakona namreč predvideva predvsem plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov, danih na trg v koledarskem letu, kjer ni jasna tudi njihova reciklabilnost. Določene minimalne zahteve za organizacije kolektivnega zagotavljanja proizvajalčeve odgovornosti zapoveduje skupna evropska zakonodaja, zato je Gospodarska zbornica Slovenije glede predloga pridobila neodvisno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo (IPP-PF).

»Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka na današnjem posvetu o poslovnih izzivih v 2022. Gospodarska zbornica Slovenije se bo zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile prijaznejše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin.

EXPO 2020 Dubaj

Posnetek iz okrogle mize - 8. Konferenca REC2021: Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva?, ki je bila v četrtek 21.10.2021 v Kongresnem centru Hotela Rimske Terme.

Na tradicionalni, sedaj že osmi konferenci REC bomo razpravljali o tržnem ravnanju z odpadki. Problematiko bomo osvetlili z različnih zornih kotov in iskali odgovor na vprašanje, ali tržno ravnanje z odpadki lahko pomeni ključ do uspešnega krožnega gospodarstva.

Vabimo vas na 19. posvet o procesni metalurgiji jekla, ki bo potekal 23. septembra 2021 s pričetkom ob 9:30 uri v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete, Aškerčeva 12, Ljubljana (če bodo epidemiološke razmere to dopuščale) oziroma online.