Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike?

 

Igor Zorko, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije o samostojnem predmetu računalništva in informatike v šolah: »Potrebujemo obvezen predmet, ker so to ene od osnovnih veščin, ki jih otroci in pa tudi srednješolci nujno potrebujejo. Dandanes smo v vseh generacijah prisotni tudi v virtualnem svetu. In to moramo izkoristiti v dobro. Če hočemo otrokom dati orodja, da bodo lahko v življenju uspeli, bili dobri zdravniki, dobri profesorji ali pa karkoli, jih moramo v tem obdobju izobraževati. To ni stvar, ki bi jo pridobil v enem letu, ampak moramo to ponotranji, razumeti in se teh pravil potem v življenju tudi držati.«

 

In o letošnjih prioritetah: "Največji izziv je pridobivanje kvalitetnih kadrov in dopolnitev sistema poklicev. Ta del bomo skušali prilagodit tudi digitalnemu okolju. Potrebno bo več sodelovanja na tem področju s katerokoli vlado, javnim sektorjem in bi ti zahteve zbornice in kroga gospodarstva in vseh ostalih čim bolj poslušali z namenom, da bi se čim bolj uskladili, da ne bomo čez 5, 10 let imeli pomanjkanje skoraj vseh kadrov in vseh storitev na področju digitalizacije."

 

Več v posnetku oddaje Studio ob 17h >>