Bled, 5. septembra 2016 - Na ministrskem srečanju, ki je potekala v okviru strateškega blejskega foruma, so predstavniki vlad, zbornic in podjetij iz držav regije zahodnega Balkana razpravljali o možnostih in priložnostih za pospešitev digitalnega preoblikovanja ter za krepitev regionalnega sodelovanja na območju zahodnega Balkana. Gospodarske zbornice so podpisale Enotno digitalno iniciativo (EDI) s ciljem povezovanja držav zahodnega Balkana za uspešen razvoj, gospodarsko rast in blagostanje »Future Region«. Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Ministrstva za javno upravo.
Srečanje je otvoril podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je poudaril, da digitalna transformacija prinaša nove priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja ljudi in pogoje za uspešnejše poslovanje podjetij. Poimenovana je kar 4. industrijska revolucija, saj korenito spreminja navade ljudi in organizacij oz. podjetij. Spremembe so tukaj, procesi se spreminjajo, spreminjajo se poslovni modeli, država pa bo morala temu prilagoditi zakonodajno platformo, kar pa se ne da kar naenkrat, pač pa postopoma, primer za primerom, dan za dnem«,
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je izpostavil, da bo za 90% delovnih mest že leta 2020 potrebno poznavanje informacijskih tehnologij, kar pomeni, da »bomo morali naslednja 4 leta intenzivno vlagati v znanje«. Na svetu je samo 2% podjetij, ki danes v celoti izkoriščajo prednosti naprednih tehnologij. Največji pomen je v povezovanju, vlaganju v znanje in kompetence, spodbujanju inovacij in razvoja ter ustvarjanju jasne digitalne strategije, ki bo temeljila na realnih in oprijemljivih ciljih in aktivnostih, ki se lahko začnejo izvajati takoj.
Podpredsednik vlade in minister za informacijsko družbo in telekomunikacije Črne Gore Vujica Lazović je povedal, da so prepoznali potencial digitalne transformacije in temu prilagajajo tudi zakonodajo. V digitalni transformaciji vidi priložnost za napredek, vendar, kot je poudaril, je digitalna ekonomija drugačna od tradicionalne ekonomije, saj vzpostavlja nove dimenzije trga tako z vidika investicij kot tudi z vidika uporabnika.
Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izrazil zadovoljstvo, da so, kot kaže, nacionalne strategije usklajene z evropsko digitalno agendo. Pri tem je poudaril, da mora vsaka država pogledati, kaj so njene prednosti in to tudi znati pokazati. Pri tem je ključno, da bi znala država na tem področju podpreti predvsem mala in srednja podjetja. Da so začeli prav na tem področju, torej s podporo digitalni transformaciji v malih in srednjih podjetjih (aplikacije, e-storitve ki jih potrebujejo), je npr. izpostavil predstavnik hrvaške gospodarske zbornice Marko Babić. Da skušajo vzpostaviti uradni kanal med gospodarstvom in vladami pa je povedal predsednik srbske gospodarske zbornice Marko Čadež, pri čemer si želijo, da to ne bi bil le mehanizem povezovanja med vladami in gospodarstvom, pač pa da bi se tudi posamezna podjetja na področju digitalne tehnologije bolj povezala med sabo.
Suzana Leben, pomočnica Uprave Telekoma Slovenije, je predstavila nujnost digitalizacije, povezovanja in sodelovanja, tako znotraj kot med panogami, znotraj države, pa tudi med državami regije. Digitalna transformacija, ki je v večini podjetij že vključena v njihove poslovne strategije, je ključna za digitalizacijo zahodnega Balkana kot regije prihodnosti.
Član uprave Mercatorja, Drago Kavšek, je predstavil notranjo digitalno transformaciji v Mercatorju, usmerjeno v izboljšanje kontrole in učinkovitosti. Zbiranje in analiza podatkov ter segmentacija kupcev so ključnega pomena za oblikovanje novih in inovativnih storitev. Vse informacije, sisteme nameravajo povezati v enotno platformo, saj želijo kupcem ponuditi individualizirano ponudbo, kot jo ti tudi pričakujejo.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je dejal, da se vsi soočamo s hitrimi spremembami v okolju, zato se moramo tudi sami zelo spremeniti. To velja tudi za bančništvo kot zelo tradicionalno dejavnost. Banke morajo poenostaviti poslovanje, procese in storitve. Treba je razumeti potrebe in vedenje strank. Prihodnost bančništva vidi v spletnem bančništvu, čeprav se bo tudi klasično ohranilo.
Dr. Mitja Jemol iz Instituta Jožef Stefan je izpostavil, da smo že danes v regiji povezani. Imamo veliko skupnega, vendar smo si tudi različni. Zato si moramo veliko stvari izmenjati, komunicirati. Digitalizacija po njegovem mnenju spodbuja inovacije. Napredek je možen s povezovanjem, sodelovanjem, izmenjavo informacij. Cilj vseh prizadevanj mora biti maksimizacija blaginje in zadovoljstva, seveda pa je treba imeti realistična pričakovanja. Med drugim se je zavzel za izmenjavo in integracijo primerov najboljše prakse, podatkov in informacij, določitev strateških smernic in programov za regijo ter racionalizacijo obstoječih aktivnosti v podporo nadaljnjemu razvoju regije.
Zavedajoč se pomena digitalizacije regije so predstavniki zbornic na srečanju slavnostno podpisali Enotno digitalno iniciativo s ciljem povezovanja držav Zahodnega Balkana za uspešen razvoj, gospodarsko rast in blagostanje »Future Region«. S podpisom so se zavezali k izmenjavi izkušenj, dobrih praks, povezovanju standardov in industrij ter odpiranju novih priložnosti v regiji.