»IKT v Sloveniji je napredna in inovativna panoga, kjer je v približno 3.500 podjetjih dobrih 25 tisoč zaposlenih, podobno veliko pa tudi na uporabniški strani,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Panoga letno ustvari več kot štiri milijarde evrov prihodkov, leta 2018 je ustvarila tri odstotke slovenskega BDP, vsako leto pa v povprečju zraste za približno pet odstotkov. Podobno raste tudi dodana vrednost. Približno tretjino prihodkov panoga ustvari v tujini, delež izvoza pa se povečuje. Za naložbe nameni precej večji delež prihodkov od povprečja, leta 2018 je bilo to 8,6 odstotka, medtem ko je bilo povprečje celotnega gospodarstva 5,3 odstotka.

Kateri so glavni izzivi IKT v Sloveniji?

Na področju digitalne infrastrukture je glavni izziv za Slovenijo v tem trenutku proces uvajanja mobilnih omrežij pete generacije. Uspešnost in hitrost uvajanja tega bosta vplivali na uspešnost razvoja novih rešitev in poslovnih modelov, kjer se zahteva hiter in zanesljiv prenos podatkov v realnem času. Gre za avtonomno vožnjo, rešitve za pametna mesta in pametne tovarne, področje e-zdravja in podobno. Glavni kratkoročni izziv panoge pa so kadri. Ker panoga raste, se povečujejo potrebe po kompetentnih kadrih, ki jih na trgu primanjkuje. Priliv mladih je odločno premajhen, zato jih podjetja aktivno iščejo v tujini. Ne nazadnje je izziv panoge tudi lastna digitalna preobrazba. Opažamo tudi, da prihaja do zamenjave generacij lastnikov podjetij. Lastniki se marsikdaj namesto za preobrazbo poslovanja odločijo za prodajo podjetja. Takšnih primerov smo v zadnjem letu videli kar nekaj.

V EU naj bi letos primanjkovalo od 526 tisoč do 749 tisoč IKT-strokovnjakov, kolikšna pa je ta številka pri nas?

Ocenjujemo, da v Sloveniji trenutno manjka tri tisoč IKT-strokovnjakov v panogi. Če prištejemo še manjkajoče kadre na strani uporabnikov, pridemo odstotkovno do podobnih številk, kot jih navajate za EU. Glede na celotno število zaposlenih primanjkuje od šest do sedem odstotkov ljudi.

Kako bi lahko rešili to težavo?

Pred časom sem zasledil podatek, da se je leta 2017 iz Slovenije izselilo nekaj več kot štiri tisoč mladih med 18. in 34. letom, kar je približno petina generacije. Če ocenimo, da je večina visoko izobraženih in od teh večina v tehniških poklicih, kjer so potrebe v tujini prav tako velike, lahko ugotovimo, da bi lahko pomemben del potreb po kadrih v IKT oziroma tehniških poklicih nasploh reševali sami, če mladi ne bi odhajali v tujino oziroma bi se iz tujine večinoma vračali domov. Vpis študentov na tehnične študije vsaj minimalno raste, glavna rezerva pa je v večjem vpisovanju deklet. Dobra podlaga za povečan vpis študentov v tehnične smeri bi bili lahko tudi ustrezni predmetniki v srednjih in morda tudi osnovnih šolah. Tu močno zaostajamo za razvitim svetom. V Sloveniji v osnovni in srednji šoli računalništvu in informatiki namenjamo le dve obvezni uri na teden v prvem letniku gimnazije. To je resna grožnja za panogo IKT in dolgoročno za digitalizacijo Slovenije ter s tem njeno konkurenčnost.

Celotni intervju si lahko preberete na spletni strani Financ