Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Evropska investicijska banka (EIB) sta v petek, 4. februarja 2022, organizirali spletno konferenco "Slovenija na poti v digitalizacijo: Načrt za okrevanje in odpornost, druge finančne spodbude in primeri dobre prakse." Panelne razprave o digitalizaciji Slovenije se je udeležil tudi direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, Nenad Šutanovac.

Gostje so v okviru panelne razprave razpravljali o prihodnosti digitalizacije v Sloveniji. Šutanovac je na vprašanje, kakšen je pogled gospodarstva na dosedanje odločitve države glede digitalizacije gospodarstva v okviru načrta za okrevanje poudaril, da je Slovenija izvozno usmerjena država in uspešna v konkurenčnosti. Ta uspešnost po njegovih besedah temelji na znanju, inženirskih kompetencah, inovativnosti in organizaciji dela. 

"Mednarodna komponenta ima velik vpliv. Poročilo o produktivnosti UMAR kaže, da je digitalizacija ena od ključnih elementov pri dvigovanju produktivnosti ter s tem tudi blaginje v Slovenije. Pri izvozni konkurenčnosti velja podobno. Digitalizacija ter digitalna znanja in kompetence so ključni za prihodnjo uspešnost Slovenije v mednarodnem okolju." 

Šutanovac je v nadaljevanju poudaril pomembnost ustreznega financiranja procesa digitalizacije: 

"Ukrepi na področju digitalizacije v Sloveniji in visoke ambicije Slovenije na tem področju morajo biti v prihodnje podprti z ustreznimi sredstvi, bodisi javnimi ali privatnimi. Vendar Slovenija na področju vlaganja v IKT tehnologijo zaostaja za drugimi državami EU, ta zaostanek pa se v zadnjih letih še povečuje. Investicije v tehnologije in digitalna znanja bodo tako ključne pri zmanjševanju teh razlik. Načrt za okrevanje in odpornost je eden od pomembnejših elementov, ki bo pomagal gospodarstvu na poti k digitalizaciji."

Zaradi pandemije COVIDA-19 je zavedanje gospodarstva o pomenu digitalizacije v zadnjih letih naraslo. Slovenija je prav v tem obdobju bistveno povečala uporabo digitalnih orodji v vsakdanjih delovnih procesih. Šutanovac je izpostavil razpis MGRT za digitalno preobrazbo malih in srednjih podjetij, ki je pokazal, da je interes za digitalizacijo občutno porasel. Zavedanje o pomembnosti digitalizacije torej v Sloveniji obstaja. Prav tako obstaja priložnost za digitalen prehod podjetij v prihodnjih letih:

"Sredstva za digitalizacijo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v Sloveniji znašajo okoli 20% celote, kar je občutno manj kot nekatere druge članice EU, ki bodo za digitalizacijo namenile tudi do 40% sredstev. Od tega bo Slovenija samo približno 20% sredstev namenila gospodarstvu,  in kar 80% javni upravi. Zato je nujno bistveno povečati sredstva za digitalizacijo gospodarstva v okviru kohezijskih sredstev novega finančnega okvira od leta 2027".

Šutanovac meni, da bo v naslednjih letih Slovenija ta sredstva morala pametno investirati z namenom doseči čim večji nivo digitalizacije, predvsem pa povečati sredstva za digitalizacijo gospodarstva in podjetij. S tem lahko namreč vložena sredstva multipliciramo in spodbudimo privatne naložbe ter s tem povečamo produktivnost in konkurenčnost Slovenije doma in v mednarodnem okolju. 

"Vlaganja podjetij v digitalizacijo in digitalno preobrazbo ne zadostujejo - za doseganje zastavljenih ciljev bodo nujno potrebne tudi državne spodbude."

Pomembno je tudi poslovno okolje, v katerem podjetja poslujejo. Poslovno okolje namreč ne zajema le finančna sredstva, temveč tudi tudi digitalno infrastrukturo. Slednja je v Sloveniji, po njegovem mnenju, dobro razvita. Pri digitalizaciji pa ne gre se samo za tehnologijo in vlaganja v infrastrukturo, pomembne so tudi naložbe v mehke veščine in digitalna znanja, ki so osnova za napredovanje in izboljšave na področju digitalne preobrazbe, še doda Šutanovac.

Vabljeni k ogledu celotne konference TUKAJ (Panelna razprava o digitalizacije Slovenije: 2:59:00).