Projekt ESSA (European Software Skills Alliance) je štiriletna vseevropska pobuda, ki jo financira Evropska komisija. Cilj projekta je razvoj in izvajanje nove evropske strategije in učnega načrta poklicnega izobraževanja na področju programske opreme. Temelje projekta predstavljajo evropski strokovni standardi in okviri za informacijsko tehnologijo, kot je e-CF.

V sklopu projekta je vsako leto predvidena izvedba raziskave o trenutnih potrebah. Uporabimo več metod, in sicer pregled literature, analizo prostih delovnih mest, analizo baz podatkov, analizo poročil o trgu dela, vprašalnik in izvedbo fokusnih skupin.

Slovensko fokusno skupino smo izvedli 25. 5. 2022. Udeležili so se je predstavniki univerz, državne

ustanove s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja, predstavniki podjetij.

V sklopu fokusne skupine smo želeli dobiti odgovore na naslednja vprašanja in s strani udeležencev prejeli zanimiva razmišljanja.

Kakšno bo povpraševanje po profilih na področju programske opreme v naslednjih 5 letih?

V podjetjih narašča interes po digitalizaciji različnih procesov - aktivnost, ki na različne načine vpliva na poslovanje. Z digitalizacijo bodo stvari narejene hitreje in bolj natančno. Povečalo se bo povpraševanje po poklicih, ki se ukvarjajo z digitalizacijo. Pomembno bo vključiti tudi umetno inteligenco, kot še eno tehniko programiranja. Trend se bo premikal v smeri »umetna inteligenca brez programiranja«.

Na področju programske opreme na splošno velja, da primanjkuje oseb, ki bi povezovale različne profile: npr. oseba za koordinacijo in nadzorovanje dela več skupin. To znanje je posebno in zelo pomembno, da ga zaposleni pridobijo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo povpraševanje po takšnih osebah v prihodnje še naraščalo.

 Povpraševanje po IT kadrih je tako veliko, da jih je nemogoče nadomestiti z rednim vpisom na fakultete. Zato podjetja k sebi vabijo kogarkoli, ki želi pridobiti znanje. Podjetja oblikujejo lastne izobraževalne programe, s katerimi se zaposleni v treh mesecih naučijo IT znanj v taki meri, da lahko delajo na projektih. Velik odstotek udeležencev želi nadaljevati učenje in delo v tej smeri.

»Conversational« programer je in bo ključna oseba. To je oseba, ki zna programirati in je strokovnjak v svoji stroki, ki je lahko karkoli (npr. frizerstvo, psihologija). S tem uspešno deluje na obeh področjih.  

Čez 5 let bo povpraševanje po razvijalcih, testnih specialistih, oblikovalcih rešitev in strokovnjakih s področja DevOps naraščalo. Nekateri strokovnjaki menijo, da bodo do leta 2040 povpraševanje pri nekaterih poklicnih profilih upadlo, npr. pri razvijalcih. Pomembno je, da razvijalec ni več “samo razvijalec”, ampak se povezuje še z drugimi področji - potrebujemo kombinirane tipe poklicnih profilov. Po drugi strani strokovnjaki prav tako menijo, da je programiranja zmeraj več in da morda točka preloma še ni tako blizu. Se pa nakazuje trend, da se bodo kmalu prestrukturirali tipični profili – razvijalec, ne bo več samo razvijalec, ampak bo imel kombinacijo različnih znanj in veščin. Vprašanje je, ali bodo ti poklici definirani enako, kot so definirani danes. Vloga in oblika poklicnih profilov se bo spreminjala.

Naš IKT kader s strani zahodnih držav kontaktirajo z boljšimi ponudbami in lahko pričakujemo, da se bo to nadaljevalo še v prihodnje. Po drugi strani je opazen trend vračanja slovenskih programerjev v Slovenijo. Razlogi za to so različni (preveč dela na daljavo, premalo poudarka na mehkih veščinah, itd). V izobraževanje moramo čimprej vključiti obvezni predmet računalništva, kar bo rešilo marsikateri izziv na tem področju.

Katere kompetence bodo v naslednjih 5 letih ključne na področju programske opreme?

Kot pomembne kompetence so izpostavljene:

·        analitika,

·        poznavanje različnih domen,

·        poznavanje standardov,

·        poznavanje etike,

·        sposobnost delovanja v timu,

·        medčloveške kompetence,

·        komunikacija,

·        vodstvene veščine,

·        ustvarjajo z minimalnim programiranjem (low code development),

·        uporabniška izkušnja,

·        avtomatizirano testiranje,

·        vodenje dislociranih članov ekipe,

·        razumevanje specifične industrije,

·        vodenje projektov,

·        kibernetska varnost.

Poudarek je predvsem na kombiniranju različnih vlog, kar bo vodilo do redefinicije obstoječih vlog in njihovih kompetenc.

Kakšne bodo potrebe po izobraževanjih in usposabljanjih v naslednjih 5 letih na področju programske opreme?

Potrebujemo učni načrt za krajša izobraževanja, preko katerega bi udeleženci prišli do mikro dokazil in širšega nivoja znanja. Udeleženci bi na koncu pridobili nacionalno dokazilo o znanju. Pri tem je potrebno razmisliti o tem, kdo bo imel korist od potrdila? Kdo natančno to potrebuje? Mikro dokazila morajo biti smiselna in razumljiva, doseči morajo svoj namen.

Mikro kompetence lahko ponujajo tudi univerze. Pomembno je imeti v tudi mislih, kako se bo preverjalo različna znanja – predvsem mehke veščine, npr. timsko delo. Mikro kompetence so lahko manjši učni paketi povezani z ustreznimi načini preverjanja znanja. Nekdo, ki gre skozi več različnih sistemov izobraževanj, lahko zbere ogromno različnih kompetenc, ki jih lahko uporablja pri svojem delu. Na Evropski ravni obstajajo premiki v to smer.

Pri ponudbi izobraževanj je pomembno, kdo jih bo izvajal, katera izobraževanja se bo izvajalo? Izobraževalni načrt mora biti smiselno organiziran. Udeležencem je potrebno ponuditi možnost, da izobraževalne module sami sestavljajo in na ta način dosežejo določeno stopnjo izobrazbe. Programi morajo omogočiti prekvalifikacijo. V praksi se že odpirajo industrije in področja, ki bi jih morali predvideti, da se bodo (ker vemo v katero smer gre Evropska strategija). Vendar trenutno nimamo kompetentnega kadra, za ta področja. Prav tako je pomembno, da se v izobraževanja vključujejo mehke veščine in poznavanje mentorskega procesa.

Pomembne so tudi plače izobraževalcev, če bodo manjše od prve plače v podjetju, imamo problem pridobitev kadra - izobraževalcev.

Kaj bi želeli, da spremenimo oz. dodamo pri Evropski strategiji za razvoj kompetenc na področju programske opreme?

·        Pomembno je, da se združita formalni izobraževalni sistem in neformalni izobraževalni sistem. Znanja se naj delijo med tema področjema.

·        Strategija, kako se spoprijemati z izzivom, da nekdo nima uradne izobrazbe (je pridobil znanja in veščine po drugih poteh), pa bi jo želel pridobiti.

·        Akcijski načrt za vključevanje deklet v IKT področje.

·        Akcijski načrt za povezovanje različnih profilov in strok.

·        Večji poudarek na vodstvenih veščinah.

·        Povezovanje strategije z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij.