Včeraj je potekala poslovna konferenca Zdravje 2022: S povezovanjem do napredka. Konferenca je v središče postavila delovanje slovenskega zdravstva in njegovih osnovnih gradnikov – sistemskih temeljev, zaposlenih in tehnologije. Na enem mestu so se zbrali vsi ključni akterji slovenskega zdravstva: predstavniki zdravniške stroke, javne zdravstvene blagajne, izvajalcev, zasebne zavarovalnice ter farmacevtske in IT-industrije.
»Slovenija ima zaradi majhnosti veliko prednost, da lahko hitro uvede inovacije, ki izboljšujejo zdravstvo. Imamo nekaj odličnih registrov in preventivnih programov. Vedno je bil izgovor, da ni denarja, zdaj pa imamo tudi denar, evropska sredstva. Z izjemo človeškega dejavnika ne vidim razloga, da ne bi naredili napredka«, je na posvetu dejal Tomaž Gornik, direktor podjetja Better, ki z digitalnimi inovacijami deluje v več državah sveta.
Konferenco Zdravje 2022 na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije so z uvodnim pozdravom odprli Andrej Kren, direktor medijske hiše Delo (soorganizator konference), Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije (soorganizator), in Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (vsebinski partner konference). Uvodni nagovor je imel mag. Tadej Ostrc, državni sekretar, ki je na Ministrstvu za zdravje pristojen za sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti.
Osrednji govornik konference je bil Mark Boyd, glavni sodelavec za oblikovanje zdravstvenih politik pri britanski organizaciji za odprte podatke Open Data Institute (ODI), ki je ponazoril korake, potrebne za učinkovitejše zdravstvo. Pomembna sta izboljševanje pacientove poti oziroma dostopa do zdravnika ter krepitev inovativnosti, je dejal Boyd.
Igor Zorko, vodja delovne skupine eZdravje, Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS
O receptu za uspešen zdravstveni sistem
O ključnih gradnikih uspešnega zdravstva so v razpravi z izvršno direktorico Združenja Manager Petro Juvančič poglede soočili predstavniki javnih in zasebnih institucij, ki so v Sloveniji tesno vpete v zdravstveni sistem in njegovo delovanje. Lahko njihovo boljše povezovanje in boljša komunikacija prispevata k izboljšavam?
Dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je prepričana, da je slovenski zdravstveni sistem utemeljen na zelo dobrem modelu, vendar ga ne prilagajamo ustrezno spremenjenim okoliščinam delovanja. Možnosti za izboljšave vidi pri čakalnih seznamih in boljšem delovanju podsistemov, od katerih ima vsak določena pooblastila in pristojnosti.
Dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ocenjuje, da slovensko zdravstvo splošno gledano dosega rezultate, ki so primerljivi z močnejšimi sistemi v Evropi. Meni, da so spremembe nujne, saj se spreminjajo okoliščine v družbi. Na eni strani imamo staranje prebivalstva, na drugi tehnologije, ki jih prebivalci želijo uporabljati za ohranjanje zdravja. »Opozarjajmo na ohranjanje javnega zdravstvenega sistema v družbi in na ohranjanje kadrovske podstati v javnem zdravstvu. S tem bomo uravnotežili prihod zasebnega zdravstva, ki pa ga prav tako potrebujemo in je obogatitev.«
Po besedah dr. Davorine Petek iz Zdravstvenega zavoda Zdravje je najpomembnejši dostop pacientov do primarnega nivoja v zdravstvu, kar odpira vrata do drugih nivojev. Dr. Davorina Petek je poudarila problem števila družinskih zdravnikov, ki ni lasten samo Sloveniji. Mlade zdravnike je treba pritegniti na primarno raven. Multidisciplinarno obravnavo pacientov lahko izboljšamo tako, da nekatere obravnave namesto zdravnikov prevzamejo drugi zdravstveni delavci.
Eva McLellan, generalna direktorica podjetja Roche Slovenija, je ponudila pogled na slovensko zdravstvo od zunaj. Slovenski sistem ima veliko stičnih točk s sistemi v Belgiji, Kanadi, Švici. Ocenjuje, da je slovensko zdravstvo dobro, in ob tem poudarja primarno raven, ki je primer standardnega modela v srednji Evropi in ki bi ga morali graditi naprej. Prednost Slovenije je majhnost države, ki omogoča obvladljivost, s tem pa priložnost za izboljšave. Obstajajo priložnosti za bolj holističen pristop in hitrejši prehod v preventivo.
Kakšen preboj v zdravstvu želimo
V pogovoru o prebojnih rešitvah in inovacijah, ki lahko pripomorejo k napredku v zdravstvu, je Milan Obradović iz podjetja Roche predstavil primer uporabe napredne diagnostike pljučnega raka, ki je eden od glavnih razlogov za umrljivost v Sloveniji. V večini primerov bolezen diagnosticirajo v nepovratnem stanju četrte faze, razlog je zapoznela diagnostika. Rešitev sta uporaba zgodnje diagnostike in boljša dostopnost sistema za paciente, je prepričan Obradović.
Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor podjetja Better, ki je z digitalnimi rešitvami v več državah, je povedal, da so v Veliki Britaniji pred sedmimi meseci vzpostavili digitalni sistem dostopa do podatkov za vse deležnike v zdravstvu. Inovacija sistema je v tem, da so podatke centralizirali in jih shranjujejo okoli pacienta, s tem pa lahko vsi dostopajo do istih podatkov. »V Sloveniji s pošiljanjem delnih podatkov danes ne moremo doseči tega, kar smo dosegli v Veliki Britaniji, čeprav je sistem zgrajen na isti platformi, kot jo imamo v Sloveniji,« ocenjuje Gornik.
Eno od akutnih področij zdravstva je spopadanje z demenco, a pri tem nismo dobri, je dejala dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. »Potrebujemo dobro in učinkovito sodelovanje, pomoč lokalnega okolja, informacije, na koga naj se obrnejo bolniki. Potrebujemo celosten pristop, ki bo temeljil na analizi podatkov in stroškov, kar zdaj ni mogoče.«
Urška Močnik, direktorica Doma upokojencev Idrija, je poudarila infrastrukturni problem, ki se kaže v prenapolnjenosti domov za ostarele. Kot težavo je omenila tudi odnos do oskrbovancev domov med epidemijo, ki »smo jih zreducirali na raven pacientov, kar je poslabšalo njihove psihofizične sposobnosti.« Uvesti bi morali tudi standard enoposteljnih sob, je prepričana Urška Močnik.
Ko gre za sekundarno rabo podatkov, to je uporabo anonimnih podatkov za prepoznavanje pojavov in trendov v zdravstvu, so največji izzivi slovenskega zdravstvenega sistema razdrobljenost in nepovezanost institucij, pomanjkanje strateškega pomena uporabe podatkov, ponekod šibka infrastruktura in slaba organiziranost ter neenotni standardi pri zbiranju opisov zdravstvenega stanja pacientov, je poudarila Barbara Matijašič z Inštituta za strateške rešitve, ki je nedavno izvedel raziskavo o uporabi sekundarnih podatkov v slovenskem zdravstvu.
Kako graditi sodoben pristop k zdravemu življenju
Zadnji sklop konference je bil namenjen priložnostim za krepitev zdravja na delovnem mestu. O tem sta z dr. Majo Fesel Kamenik govorila dr. Zala Kuret, predstojnica Ambulantno-rehabilitacijske službe URI Soča, in Darko Đurić, podjetnik in eden od najbolj prepoznavnih slovenskih parašportnikov. Med drugim so se strinjali, da lahko več zdravja v družbi dosežemo tudi z zgledom v družini in šolah, tako z ustrezno prehrano kot z gibanjem. Pomembno vlogo imajo tudi delodajalci, ki lahko naredijo več pri vlaganju v zdravje zaposlenih.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-zdravje/
Konferenco je organizirala Medijska hiša Delo v soorganizaciji Gospodarsko zbornico Slovenije (Združenja za informatiko in telekomunikacije) in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.