8. januarja 2023 je začel veljati program politike za Digitalno desetletje do leta 2030, mehanizem spremljanja in sodelovanja za uresničitev skupnih ciljev za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030 v katerem so Evropski parlament, države članice in Komisija prvič skupaj določili konkretne cilje na štirih ključnih področjih digitalne preobrazbe. Te cilje bo spremljal cikličen postopek sodelovanja, namenjen spremljanju napredka in določitvi mejnikov.
Države članice bodo do leta 2030 v sodelovanju z Evropskim parlamentom, Svetom EU in Komisijo oblikovale svoje digitalne politike, da bi dosegle cilje na štirih področjih, ki so:
izboljšati osnovne in napredne digitalne spretnosti državljank in državljanov,
povečati uporabo novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, podatki in računalništvo v oblaku, v podjetjih EU, vključno z malimi podjetji,
še izboljšati povezljivost ter računalniško in podatkovno infrastrukturo v EU ter
zagotoviti razpoložljivost javnih storitev in uprave na spletu.
Cilji Digitalnega desetletja bodo vodilo za ukrepe držav članic, ki jih bo Komisija ocenila v letnem poročilu o napredku, tj. poročilu o stanju Digitalnega desetletja. Komisija bo v prihodnjih mesecih skupaj z državami članicami razvila ključne kazalnike uspešnosti, ki se bodo uporabljali za spremljanje napredka pri uresničevanju posameznih ciljev v okviru letnega Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Države članice bodo do oktobra 2023 pripravile nacionalne strateške časovne načrte, v katerih bodo opisale politike, ukrepe in dejavnosti, ki jih nameravajo sprejeti na nacionalni ravni, da bi dosegle cilje programa. Komisija bo od junija 2023 objavljala letna poročila o napredku, tj. poročila o stanju digitalnega desetletja, v katerih bo opisovala in ocenjevala napredek pri uresničevanju ciljev ter podajala priporočila v zvezi s tem. Junija 2023 bo objavila prvo poročilo o stanju digitalnega desetletja, v katerem bo opisala in ocenila napredek pri uresničevanju ciljev ter podala priporočila v zvezi s tem.
Za pregled stanja, ključnih izzivov in dobrih praks se je Komisija obrnila tudi na Združenje za informatiko in telekomunikacije in 2.3.2023 opravila razgovor, ki bo osnova za poročilo o stanju Digitalnega desetletja, ki bo objavljeno junija 2023. Igor Zorko, Predsednik upravnega odbora ZIT in Andreja Lampe iz ZIT sta Komisiji predstavila Program ZITa za digitalno Slovenijo in predstavila ključne izzive in dobre prakse v Sloveniji.
Igor Zorko je izpostavil, da je Slovenija ena redkih držav, ki se ne pripravlja na pospešeno uvajanje temeljnih znaj računalništva in informatike v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol. Posledica razkoraka med Slovenijo in ostalimi državami EU pomeni nevarno zaostajanje tako v akademski in razvojni sferi, kot tudi v ustvarjanju pogojev za uspešno gospodarstvo in razvito družbo ter, kar je najpomembnejše, pomeni manko znanja posameznika, da bi polno in uspešno živel v digitalnem svetu. Zaradi naše odgovornosti za dobrobit naših otrok, uspešnosti gospodarstva in celotne družbe v Sloveniji se zavzemamo in pričakujemo od vlade RS in pristojnih ministrstev, da nemudoma pristopijo k implementaciji uvajanja obveznih vsebin računalništva in informatike.
Andreja Lampe je opozorila na veliko neskladje med deležem sredstev za ukrepe in investicije v digitalno preobrazbo gospodarstva med Slovenijo in večino držav članic. Še posebej kritična je višina sredstev namenjenih za digitalno preobrazbo malih in srednjih podjetij, ki so motor našega gospodarstva. Ti potrebujejo dodatno spodbudo z ukrepi, ki so razvojno naravnani in usmerjeni v digitalno preobrazbo za uvajanje digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov in izkoristek digitalnih tehnologij četrte industrijske revolucije za dvig konkurenčnosti in produktivnosti. Slovenska podjetja te ukrepe z navdušenjem sprejemajo, na razpolago pa je bistveno premalo sredstev. S takim pristopom tvegamo, da bo gospodarstvo vse manj konkurenčno na globalnih trgih, kar neposredno pomeni manjšo blaginjo državljanov. Prav tako je zelo pomembno sodelovanje Slovenije v mehanizmu Več državni projekti IPCEI, preko katerega se naša podjetja umeščajo v globalne verige vrednosti.