Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v mesecu aprilu 2010 predstavilo že 3. predlog Zakona o malem delu. Malo delo naj bi bilo po novem delo specifičnih skupin prebivalstva, in sicer za opravljanje priložnostnega, občasnega dela, zato naj bi bilo tudi davčno ugodneje obravnavano. Objavljamo povzetek, ki ga je pripravila pravna služba GZS.

GLAVNI PREDLOGI NOVOSTI ZAKONA – ŠTEVILNE OMEJITVE

Malo delo bodo po tem, tretjem predlogu Ministrstva za delo lahko opravljali študenti, dijaki, upokojenci, pa tudi brezposelni, vendar le 60 ur na mesec. Za študente in dijake naj ne bi veljala tedenska omejitev, temveč je določen letni fond ur - 720 ur, kar predstavlja okrog 4 delovne mesece.

Predlagatelj je predvidel tudi minimalno in maksimalno plačilo za malo delo, in sicer min. 3,50€ bruto na uro, kot najvišji možni zaslužek pa je določil 6.000€ bruto na letnem nivoju.

Omejeno je tudi število ur malega dela, ki jih lahko mali delavci opravijo pri posameznem delodajalcu: pri delodajalcu, ki zaposluje od 0 – 10 zaposlenih je določen letni fond malega dela na 360 delovnih ur. Preračunano pomeni na primer približno 45 delovnih dni ali na primer 2 mala delavca po 22,5 delovnih dni ali 3 mali delavci po 15 dni, 4 mali delavci po 11 dni. Kombinacij je veliko, le da skupno število opravljenih ur ne sme presegati 360 delovnih ur.

Pri delodajalcu, ki zaposluje od 11 do 30 zaposlenih je dovoljeno opraviti 720 ur malega dela, kar znaša približno 90 delovnih dni, pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 31 – 50 zaposlenih – 1.080 ur (cca. 135 del. dni), ter pri tistih, ki zaposlujejo od 51 in več delavcev pa – 1.440 ur (cca. 180 delovnih dni).

Predvidene so tudi nove in večje dajatve iz naslova malega dela: delodajalci naj bi plačali 14,53% od bruto prejemka, mali delavci pa 14,97% iz bruto prejemka. Skupaj naj bi torej šlo v proračun in v obe blagajni – zdravstveno in pokojninsko - 29,50% bruto plačila.