Konkurenca pomeni možnost prilagajanja podjetij tržnim razmeram. Za konkurenco je bistveno, da si vsak konkurent izbira svoje parametre (cena, količina...) in da sam svobodno oblikuje razmerja med temi parametri.

Poznamo dve vrsti dejanj, ki škodujeta konkurenci:

• nelojalna konkurenca in
• omejevanje konkurence.

II. OMEJEVANJE KONKURENCE

KARTELI ALI SPORAZUMI O OMEJEVANJU KONKURENCE

Sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco so prepovedani in nični.

Primeri vključujejo sporazume, ki:

• določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
• omejujejo proizvodnjo, prodajo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
• razdelijo trge ali vire nabav med tekmece; ali
• pogojujejo sklenitev pogodbe z dodatnimi izpolnitvami, ki nimajo zveze s predmetom te pogodbe;
• uvajajo neenake pogoje za podjetja, ki niso podpisniki sporazuma, s čimer jih postavijo v konkurenčno neugodnejši položaj.

Vendar so nekateri omejevalni sporazumi med podjetji dovoljeni, ker lahko spodbujajo konkurenco, na primer s spodbujanjem tehničnega napredka ali z izboljšanjem distribucije.

Dovoljen je sporazum, ki izpolnjuje vse v nadaljevanju navedene pogoje:

• izboljša proizvodnjo ali distribucijo blaga ali pospešuje tehnični ali gospodarski napredek;
• zagotavlja potrošnikom pravičen delež dosežene koristi;
• omejevanje konkurence je nujno za doseganje obeh zgoraj navedenih ciljev;
• ne dajejo možnosti izključitve konkurence za znaten delež izdelkov ali storitev.

a. SPORAZUMI MED PODJETJI (KARTELNI SPORAZUMI)

Kartelni sporazum je sporazum med podjetji, ki omejuje konkurenco. Bistven je skupni namen strank, da se bodo na trgu obnašale na način, ki omejuje konkurenco. Kot sporazum ne pojmujemo le pravno formalno pogodbo, temveč tudi vsakršen na primer ustni ali pisni sporazum, pismo predlagatelja in odgovor naslovnika, da se strinja s predlogom, gentlemanske pogodbe, pogodbe sklenjene prek pooblaščencev, pogodbe, ki ne veljajo, a povzročajo pravne in ekonomske učinke, itd.

b. SKLEPI PODJETNIŠKIH ZDRUŽENJ (KARTELNI SKLEPI)

Podjetja se med seboj združujejo zaradi različnih razlogov. Primarno gre za krepitev stroke ali za skupno opravljanje katere od funkcij podjetja: raziskovanje trga, raziskovanje in razvoj, pospeševanje prodaje, strokovno usposabljanje, itd. Prepovedani pa so kakršnikoli sklepi gospodarskih združenje z učinki, kot so primeroma navedeni zgoraj in ki bi povzročili omejitev konkurence.

c. USKLAJENA RAVNANJA

Pri usklajenem ravnanju gre za usklajeno delovanje subjektov na trgu, ki so sicer konkurenti. Navzven se kaže v enakosti ravnanja glede posameznih konkurenčnih parametrov (usklajen dvig cen ob enakem času za enak odstotek). Posledica usklajenega ravnanja je, da konkurenca, ki je prej obstajala, preneha.

Če je posledica normalnega razvoja tržnih razmerij in podjetja po svoji presoji ukrepajo glede na ravnanje konkurentov je takšno ravnanje dovoljeno. V primeru pa, da med konkurenti obstaja tržni stik, zaradi katerega je njihovo ravnanje na trgu enako in njihova volja usklajena, je takšna soglasna, med seboj usklajena volja prepovedana. Pri dokazovanju usklajenega ravnanja Urad preiskuje obstoj dejanskega stika med strankama: sestanki, razprave, izmenjave informacij, ipd. Stik je lahko pisen ali usten, ima pa za cilj vplivati na tržno ravnanje in odpraviti negotovost glede prihodnjega ravnanja drugega podjetja.

d. PRIPOROČILA

Zakon priporočil ne omenja, vendar so prepovedana, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji (priporočila o cenah). Priporočila so enostranska »želja« izdajatelja nasproti določenemu krogu naslovnikov o vedenju oziroma ravnanju. Naslovniki vedo, da jim bo upoštevanje priporočila prineslo koristi, neupoštevanje pa škodovalo. Priporočila se obravnavajo kot prikrita oblika sklepa gospodarskega združenja.

III. OMEJITVE MAJHNEGA POMENA – DE MINIS

Omejevalni sporazumi niso prepovedani, če ne vplivajo na konkurenco v določeni meri. Prepoved omejevanja konkurence s sporazumi se ne uporablja za omejitve majhnega pomena.

Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež ne presega:

• 10 odstotkov za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine,
• 15 odstotkov za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine,
• 10 odstotkov za ostale.

Vendar se ne uporablja za sporazume, katerih cilj je:

• določanje cen;
• omejitev proizvodnje ali prodaje ali
• razdelitev trga ali virov nabave;
• podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

IV. URAD ZA VARSTVO KONKURENCE

Pristojnost za varstvo konkurence ima pri nas Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki je organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo.

V. GLOBE

V primeru kršitev se lahko predpišejo globe, ki znašajo do 10% letnega prometa.

Pripravila: Pravna služba GZS