Zapri

Novice


Kako se prepletata digitalizacija in produktivnost?

Digitalizacija je po mnenju govorcev na današnji okrogli mizi v organizaciji Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti pri GZS ključna za dvig produktivnosti. Proces ni nov, pandemija ga je zgolj pospešila, so dodali in se strinjali, da slovenska podjetja pri tem ne smejo zaspati. Svoje pa mora opraviti tudi država.

 

 

Tema spletnega dogodka z naslovom Produktivnost in digitalizacija, ki ga je organizirala Zbornica poslovno storitvenih dejavnost, je bila, ZAKAJ digitalizacija, kako le-ta vpliva na produktivnost in kakšni so njeni drugi poslovni učinki – med drugim seveda tudi kot rečeno večja odpornost na nepredvidene dogodke. Ter kakšno vlogo pri tem lahko odigra sodelovanje podjetniškega sektorja s poslovnimi svetovalci. Skozi različne primere iz praks so svoja mnenja in poglede podali strokovnjaki ter se hkrati dotaknili tudi vprašanja, kaj mora država storiti da podpre digitalizacijo in s tem razvoj podjetij in blaginjo Slovenije.

Smo v času epidemije, ko je vse drugače, kot smo bili navajeni. V mnogih panogah in organizacijah veliko število zaposlenih dela od doma, s pomočjo digitalnih orodij. "Na digitalen način poteka  izobraževalni proces, komunikacija s prijatelji, celo glasbene koncerte in gledališke predstave lahko spremljamo na daljavo. Ne da bi si tega res želeli pa je verjetno dejstvo, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bomo z umirjanjem epidemije prešli v obdobje »nove normalnosti«, ki bo bolj digitalna. Nekakšna kombinacija starega in nove izkušnje," je z uvodnim nagovorom udeležence pozdravil Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije ter Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti.

Letos se soočamo s hudo zdravstveno in ekonomsko krizo, ki jo posledično še dodatno poglablja kriza rasti produktivnosti.  V analitski službi GZS ocenjujemo, da bo padec v produktivnosti dela oz. dodani vrednosti na zaposlenega v letu 2020 na ravni 4,2 %. Kar pomeni, da bi se  morala produktivnost v naslednjih petih letih povečati za 6 % letno (nominalna rast), da bi dosegli ambiciozni cilj, ki smo si ga zadali na GZS: 60.000 EUR/zaposlenega do leta 2025. Kar je bistveno več kot smo dosegali v zadnjih letih, je poudaril Šutanovac.

 

Tudi na lestvici DESI  (Digital Economy and Society index) indeksu Digitalnega gospodarstva in družbe se Slovenija nahaja v povprečju EU držav. Po zadnji analizi IMD World Digital Competitiveness Ranking 2020, ki obravnava tri ključna področja: znanje, tehnologijo in pripravljenost, je Slovenija na 31. mestu med 63 državami sveta. Obe lestvici kažeta, da nismo slabi, smo v povprečju, vendar imamo še odlične možnosti za izboljšave, je še dodal Šutanovac.

 

Digitalna preobrazba bo zaznamovala to desetletje, je poudaril Peter Wostner z urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je predstavil UMAR-jevo  poročilo o produktivnosti in  digitalni preobrazbi - o tem, kakšno je stanje digitalne preobrazbe, še posebej podjetniškega sektorja v Sloveniji ter kakšna so s tem povezana tveganja in predvsem koristi. Kot je dodal, digitalizacija ni nekaj, za kar bi se odločili, ali se bomo v proces vključili ali ne. "To se bo enostavno zgodilo, ali gremo v digitalizacijo ali pa se bo ta zgodila brez nas, " je bil jasen. Po njegovih besedah je digitalizacija ključni faktor gospodarske rasti, bo pa treba ta proces pospešiti. Intenzivno bo treba vlagati v učenje zaposlenih in preobraziti poslovne modele. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo vlagali v znanje,  kapital ter vključenost v globalne verige vrednosti.  Poudaril je, da je pomembno, kako hitro bomo šli v ta proces. "Tisti, ki bodo v prvem krogu bodo imeli veliko, tisti za njim pa malo ali nič.  Zavedati se moramo, da ne tekmujemo s svojo preteklostjo ampak z drugimi državami, regijami in podjetji. In Slovenija pri tem zamuja. Zato je nujno potrebno povečati v vlaganja in se profilirati skupaj - podjetja z državo.

 Strokovni direktor IT-svetovanja pri KPMG Matjaž Pušnik je dodal, da je Slovenija v času koronske krize zamudila priložnost za prekvalifikacijo delavcev. "Na eni strani so nam določene industrije zamrle ali upadle, in tu bi lahko lahko del delovne sile usmerili v prekvalifikacije," je dejal in pojasnil, da bi na ta način lahko nadomestili pomanjkanje znanja in izkušenj ter ob izhodu iz krize omogočili hitrejšo vrnitev na ravni produktivnosti, ki smo jih imeli pred nastopom krize. In kaj je ključno v državi da podjetja postanejo konkurenčnejša? S stališča države je to svoboda podjetništva in storitev države do celotnega okolja, družbe.

Po besedah predsednika upravnega odbora Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti Boruta Potočnika smo nekoč produktivnost gledali parcialno. To so bile neke norme, gledali smo, koliko je kdo naredil, danes pa produktivnost vidimo skozi dodano vrednost na zaposlenega v podjetju. Ključni dejavnik  poleg digitalizacije je motivacija zaposlenih.  Glede konkurenčnosti pa Potočnik predvsem apelira na srednje- majhna podjetja, naj iščejo svoje potenciale, tako na stroškovni kot podatkovni strani.

Partner pri AT Kearney Marko Derča je ocenil, da se podjetja danes po večini zavedajo, da imajo lahko privlačne produkte in dobre ideje, a če odnosa ne prilagodijo pričakovanju kupcev in dobaviteljev, ki je čedalje bolj digitalen, se bodo slej ko prej znašla v težavah. "Ni samo ključna, digitalizacija je v bistvu stvar preživetja, za nekatere na kratek, za druge pa na srednji rok," je dodal.

Zadnje čase je tudi opaziti, da podjetja drugače naslavljajo povečanje produktivnosti digitalizacije, kjer učinek ne gre samo v znižanje stroškov, ampak kako z obstoječimi viri narediti več. "Ker si nobeno podjetje ne more privoščiti odliva dobrih kadrov, je ob povečanju produktivnosti pomembno, kam bomo ta potencial prelili," je poudaril. Povečanje produktivnosti iz naslova digitalizacije je po njegovih besedah tudi odličen vir sredstev za inovacije. " Digitalizacija mora biti  ne le vir povečanja produktivnosti vendar tudi vir dodane vrednosti- saj le ta enako vpliva na inoviranje o poslovnih modelih."

Tudi direktor svetovanja pri PwC  Vlado Šarenac se je dotaknil novih razmer v luči koronske krize in se strinjal, da je bila digitalizacija za nekatere industrije življenjska pomena. "Večini industrij je olajšala prilagoditev na takojšnji šok. V Sloveniji so imeli določeni prodajalci v prvih mesecih epidemije velike težave in je klecnila celotna dobavna veriga," je dejal. Kot je izpostavil, so prve mesece epidemije najhitreje prebrodila predvsem podjetja, ki so bila osredotočena in so se uspela zelo hitro odzvati na spremembe z uvedbo določenih tehnoloških rešitev. Nekatera so v tej krizi tudi povečala tržne deleže, je povedal. Podaril je tudi na pomen izpopolnjevanja in dviga kompetenc.  "Za podjetja so najbolj pomembne tri stvari, in sicer znanje, znanje in znanje."

Ugotovili smo, kako pomemben oz. najpomembnejši vpliv na produktivnost ima digitalizacija. In da ima tudi številne druge učinke, ki so pomembni za konkurenčnost podjetij v mednarodnem okolju, kar je pravzaprav ključno merilo.  Prav tako lahko zaključimo, da je sodelovanje s svetovalci lahko zelo koristno in da hitreje in zanesljiveje pripelje do cilja uspešne digitalizacije, kot če se tega lotevamo sami. Za pospešek gospodarstva bo pomembna tudi vloga države,  in to takoj, da npr. s primernimi ukrepi subvencij podpre gospodarstvo (z novimi in starimi razpisi, ki so že preizkušeni), čeprav morajo podjetja tudi sama poskrbeti za sebe z vlaganji v tehnologijo in kompetence. "Prepričani smo, da lahko v sodelovanju med IKT panogo, poslovnim svetovanjem in drugimi panogami naredimo pomembne korake za doseganje višje ravni ekonomije v Sloveniji. Na ta način smo lahko optimistični, da lahko skupaj pospešimo med vodilne,"  je z besedami zaključil spletni dogodek, Nenad Šutanovac.

Fotogalerija