Zapri

Novice


Arhiv: Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)


Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK,

v javni obravnavi do 30.9.2015.

1
I. BESEDILO ČLENOV:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, upravljanje in delovanje kolektivnih organizacij, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
2. člen
(prenos direktiv Evropske skupnosti)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravic za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/26/EU).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša:
- Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6. 10. 1993, str. 15);
- Direktiva Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 290 z dne 24. 11. 1993, str. 9, s spremembami).
3. člen
(pojmi)
(1) »Kolektivna organizacija« je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina ali glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednji meril:
- je v lasti ali pod nadzorom svojih članov ali
- je nepridobitna.
(2) »Neodvisni subjekt upravljanja« je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje od pristojnega organa in je pooblaščena za upravljanje avtorske pravice v imenu več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina ali glavna pridobitna dejavnost, in ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic. Za neodvisni subjekt upravljanja se ne more šteti zlasti avdiovizualni producent, glasbeni producent, izdajatelj televizijskih programov, založnik ter posrednik imetnikov pravic.
(3) Za neodvisni subjekt upravljanja se uporabljajo 9., 10., 29. člen, 4., 7., 10., 11., 13., in 14. točka prvega odstavka 30. člena, peti odstavek 35. člena, 57., 58., 62. in 64. člen tega zakona.
(4) Drugi izrazi uporabljeni v tem zakonu pomenijo:
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
2
- »imetnik pravic« je vsaka oseba, razen kolektivne organizacije, ki je imetnik avtorske ali sorodnih pravic ali, na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla o koriščenju pravic ali zakona, upravičena do avtorskega honorarja;
- »avtorski honorar« pomeni katerikoli prihodek iz naslova uporabe avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic;
- »avtorska in sorodne pravice« in »avtorsko delo« so opredeljeni v zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice;
- »pristojni organ« je Urad za intelektualno lastnino;
- »statut« je akt o ustanovitvi pravne osebe;
- »večozemeljska licenca« pomeni dovoljenje za uporabo avtorskega dela, ki zajema ozemlje več kot ene države članice;
- »pravice za spletno uporabo glasbenih del« pomenijo katere koli pravice imetnikov pravic za spletno uporabo glasbenih del, kot jih določa zakon, ki ureja avtorsko in sorodne pravice;
- »povezana oseba« je oseba, ki je neposredno ali posredno v večinski lasti ali jo neposredno ali posredno v celoti ali delno nadzoruje kolektivna organizacija;
- »država članica« je država članica Evropske Unije ali Evropskega gospodarskega prostora.
4. člen
(sorodne pravice)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se smiselno uporabljajo za sorodne pravice.
5. člen
(individualno in kolektivno upravljanje)
(1) Imetnik pravic se prosto odloča, ali bo avtorsko pravico upravljal individualno ali bo za upravljanje svojih pravic pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Če imetnik pravic s pooblastilom prenese upravljanje avtorske pravice na kolektivno organizacijo ali neodvisni subjekt upravljanja, jih imetnik pravic ne more upravljati individualno, razen če ta zakon določa drugače.
6. člen
(obvezno kolektivno upravljanje)
Ne glede na prejšnji člen tega zakona imetnik pravic v naslednjih primerih upravlja svoje pravice glede že objavljenih avtorskih del le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje):
1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13 v nadaljnjem besedilu: ZASP);
2. reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP;
3. kabelska retransmisija avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic; in
4. pravica do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
3
7. člen
(izjeme od obveznega kolektivnega upravljanja)
(1) Ne glede na prejšnji člen lahko imetnik pravic izjemoma individualno ali preko neodvisnega subjekta upravljanja:
1. pravico javnega izvajanja svojega določenega neodrskega glasbenega in pisanega dela (prvi in drugi odstavek 26. člena ZASP) ter javnega prenašanja svoje žive izvedbe tega neodrskega glasbenega in pisanega dela (27. člen ZASP), če je hkrati izvajalec in imetnik vseh materialnih avtorskih pravic na tem delu;
2. pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom (28. člen ZASP), če je imetnik vseh materialnih avtorskih pravic za ta način uporabe.
(2) Imetnik pravic, ki je pooblastil kolektivno organizacijo za upravljanje pravic iz prejšnjega odstavka, lahko uveljavlja izjemo iz prejšnjega odstavka pod pogojem, da je kolektivno organizacijo o tem obvestil vsaj pet dni pred dogodkom ali prenosom pravice v primeru 2. točke prejšnjega odstavka.
8. člen
(splošno načelo kolektivnega upravljanja)
Kolektivna organizacija deluje v najboljšem interesu imetnika pravic, katerega pravice kolektivno upravlja in mu ne nalaga nobenih obveznosti, ki niso objektivno potrebne za varstvo njegovih pravic in interesov ali za dejansko upravljanje njegovih pravic.
II. DOVOLJENJE ZA KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE PRAVIC IN ZUNANJI IZVAJALEC
9. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice se vloži pri pristojnem organu. V njej se navedejo firma, sedež in matična številka pravne osebe, ki vlaga zahtevo, avtorske pravice, kategorije imetnikov pravic ter vrsta avtorskih del, na katere se zahteva nanaša.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se priloži:
1. statut kolektivne organizacije,
2. pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;
3. pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
4. pravila o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev in uporabi teh prihodkov, pridobljenih iz naložb, če bo izvajal naložbeno politiko ;
5. pravila o stroških upravljanja;
6. pravila o uporabi sredstev iz namenskih skladov, če bo oblikoval namenske sklade;
7. pravila o obvladovanja tveganj;
8. repertoar, ki vključuje seznam avtorskih del, na katerih namerava pravna oseba kolektivno upravljati pravice;
9. seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje svojih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic in del;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
4
10. v primeru obveznega kolektivnega upravljanja pisma o nameri ali sporazumi o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami ali mednarodnimi združenji;
11. dokazila o sredstvih, osebju in opremi, s katerimi namerava pravna oseba kolektivno upravljati pravice.
(3) Neodvisni subjekt za upravljanje zahtevi iz prvega odstavka tega člena priloži:
1. dokazilo, da ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic;
2. dokazilo, da je to njegova edina ali glavna pridobitna dejavnost;
3. seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje svojih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic in del.
10. člen
(dovoljenje za kolektivno upravljanje)
(1) Pristojni organ izda dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske pravice na podlagi zahteve iz prejšnjega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da so statut in pravila iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena v skladu s tem zakonom;
2. da predložil pravila iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
3. da predloži repertoar iz 8. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
4. da predloži seznam imetnikov pravic iz 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena;
5. da ima v primeru obveznega kolektivnega upravljanja s tujimi kolektivnimi organizacijami ali mednarodnimi združenji podpisana pisma o nameri ali sklenjene sporazume o zastopanju in;
6. da pravna oseba razpolaga s sredstvi, osebjem in opremo.
(2) Pristojni organ izda dovoljenje neodvisnemu subjektu za upravljanje avtorske pravice na podlagi zahteve iz prejšnjega člena, če so predloženi vsi zahtevani podatki iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) V postopku izdaje dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno sodišče na svojem sedežu.
(4) Kolektivna organizacija mora vsako spremembo statuta in pravil iz drugega odstavka prejšnjega člena posredovati pristojnemu organu najkasneje v štirinajstih dneh od sprejetja.
(5) Pravna oseba, ki ima status kolektivne organizaciji v drugi državi članici, ji za kolektivno upravljanje avtorske pravice v Republiki Sloveniji ni potrebno pridobiti dovoljenja pristojnega organa, razen če za ta namen v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico.
11. člen
(zunanji izvajalec)
(1) Kolektivna organizacija lahko s pogodbo, ki se sklene v obliki notarskega zapisa, prenese na gospodarsko družbo (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec) določene naloge v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic. Zunanji izvajalec nalog, ki so bile nanj prenesene, ne sme prenesti na drugo osebo.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
5
(2) Kolektivna organizacija ima v zunanjem izvajalcu večinski delež ali večino glasovalnih pravic.
(3) Pogodba z zunanjim izvajalcem stopi v veljavo, ko jo potrdi skupščina kolektivne organizacije z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic.
(4) Za zunanjega izvajalca se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o kolektivnih organizacijah.
III. PRAVICE IMETNIKOV PRAVIC IN ČLANSTVO V KOLKETIVNI ORGANIZACIJI
12. člen
(pravice imetnika pravic pri izbiri kolektivne organizacije)
(1) Imetnik pravic lahko po lastni izbiri pisno pooblasti kolektivno organizacijo za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu ter za ozemlja po lastni izbiri, ne glede na državo članico svojega državljanstva ali prebivališča ali državo članico sedeža kolektivne organizacije.
(2) Imetnik pravic lahko za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu pooblasti le eno kolektivno organizacijo. Kolektivna organizacija brez pooblastila imetnika pravic ne more upravljati avtorske pravice na določenem avtorskem delu.
(3) Kolektivna organizacija ne more zavrniti upravljanje pravic iz prvega odstavka tega člena, če upravlja takšne avtorske pravice na takšni vrsti avtorskih del na določenem ozemlju.
(4) Imetnik pravic lahko sam, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, dovoli uporabo svojega avtorskega dela za nekomercialno rabo. O tem imetnik pravic obvesti kolektivno organizacijo vsaj pet dni pred izdajo takšnega dovoljenja.
(5) Imetnik pravic lahko v delu ali v celoti prekliče pooblastilo iz prvega odstavka tega člena. Imetnik pravic mora o preklicu pisno obvestiti kolektivno organizacijo en mesec pred začetkom učinkovanja preklica. Kolektivna organizacija lahko v statutu določi, da preklic pooblastila začne učinkovati s pričetkom novega poslovnega leta.
(6) Imetnik pravic je upravičen do avtorskih honorarjev, ki jih je kolektivna organizacija zbrala za njegov račun za uporabo njegovih del do začetka učinkovanja preklica pooblastila. Do začetka učinkovanja preklica pooblastila ima imetnik pravic enake pravice, kot drugi člani kolektivne organizacije.
(7) Kolektivna organizacija ne more pogojevati preklica pooblastila z zahtevo, da se za upravljanje avtorske pravice pooblasti druga kolektivna organizacija.
(8) Kolektivna organizacija mora pred pridobitvijo pooblastila obvestiti imetnika pravic o njegovih pravicah iz tega člena.
13. člen
(članstvo v kolektivnih organizacijah)
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
6
(1) Ne glede na področne zakone, ki urejajo status pravne osebe, ki pridobi dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic od pristojnega organa, se za upravljanje te pravne osebe uporabljajo določbe tega zakona.
(2) Imetnik pravice ali oseba, ki ga zastopa, ima pravico, da v skladu s tem zakonom postane član kolektivne organizacije, ki upravlja njegove avtorske pravice. Član kolektivne organizacije je lahko tudi združenje imetnikov pravic ali druga kolektivna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za članstvo.
(3) Oseba iz prejšnjega odstavka postane član kolektivne organizacije, ki jo je pooblastila za upravljanje avtorske pravice na določenem delu za določeno ozemlje, če izpolnjuje pogoje za članstvo, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih pravilih, določenih v statutu kolektivne organizacije.
(4) Šteje se, da je s pooblastilom imetnika pravic kolektivni organizaciji bila dana prošnja za članstvo v kolektivni organizaciji, razen če imetnik pravic izrecno navede, da ne želi postati član kolektivne organizacije. Kolektivna organizacija mora o pravici imetnika pravic, da postane član, odločiti v roku 30 dni. Če kolektivna organizacija zavrne prošnjo za članstvo mora imetniku pravic podati jasno pisno obrazložitev zavrnitve.
(5) Kolektivna organizacija svojim članom omogoči, da z njo komunicirajo v elektronski obliki, vključno za namene izvajanja pravic članov.
(6) Kolektivna organizacija takoj po sprejemu pozitivne odločitvi na prošnjo za članstvo iz četrtega odstavka tega člena, vpiše imetnika pravic v evidenco članstva, ki vsebuje ime in priimek ter enotno matično številko imetnika pravic. V evidenci članstva so vpisani vsi člani, število glasovalnih pravic posameznega člana ter skupno število članov in glasovalnih pravic. Evidenca mora biti na spletni strani kolektivne organizacije dostopna njenim članom in pristojnemu organu.
14. člen
(pravica imetnika pravic, ki ni član kolektivne organizacije)
Kolektivna organizacija avtorsko pravico imetnika pravic, ki ni njen član, upravlja enako kakor avtorsko pravico svojega člana.
15. člen
(statut)
(1) Statut kolektivne organizacije, ki mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa, poleg vsebin, ki jih urejajo drugi predpisi in ta zakon, določa tudi:
1. ime oziroma firmo in sedež kolektivne organizacije ter njen poslovni naslov;
2. dejavnost kolektivne organizacije;
3. število članov poslovodstva in nadzornega odbora;
4. mandatna doba članov poslovodstva in nadzornega odbora;
5. obliko in način objav pomembnih informacij za kolektivno organizacijo ali njene člane;
6. vrste avtorskih del in vrste avtorskih pravic, ki jih na teh delih upravlja kolektivna organizacija;
7. pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, ki morajo biti določeni tako, da se pod enakimi pogoji lahko včlanijo vsi imetniki pravic, vključno z drugimi kolektivnimi organizacijami in združenji imetnikov pravic, ter pogoji za preklic pooblastila;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
7
8. način zbiranja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih po pooblastilu imetnika pravic upravlja kolektivna organizacija, način vodenja repertoarja avtorskih del in način vpogleda v ta repertoar;
9. pravice članov in način njihovega sodelovanja v organih kolektivne organizacije, vključno z enakopravnim zastopanjem posameznih kategorij imetnikov avtorskih pravic v vsakem organu;
10. obveznosti članov glede sporočanja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih upravlja kolektivna organizacija, ter podatkov, potrebnih za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil;
11. način reševanja sporov med kolektivno organizacijo in članom ali tujo kolektivno organizacijo, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju, ter med kolektivno organizacijo in uporabnikom, ki mora biti določen tako, da zagotavlja dostop do učinkovitih in pravočasnih postopkov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, pri čemer morajo biti odgovori kolektivne organizacije pisni in obrazloženi;
12. pogoje za obnavljanje in prenehanje članstva v kolektivni organizaciji, vključno s predčasnim prenehanjem članstva ter predčasnim preklicem pooblastila za določene pravice ali določena avtorska dela ali določeno ozemlje:
13. ureditev prostovoljnega prenehanja kolektivne organizacije.
(2) Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del ali različne pravice različnih imetnikov pravic, mora statut določiti način upravljanja, ki zagotavlja, da vsaka skupina imetnikov pravic odloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske pravice na njihovih delih in o skupnih vprašanjih kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.
(3) Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja ta zakon, uredi drugače samo, če ta zakon tako izrecno določa.
(4) Statut in vsako njegovo spremembo sprejme skupščina kolektivne organizacije z večino najmanj treh četrtin na skupščini prisotnih glasovalnih pravic.
IV. UPRAVLJANJE KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE
16. člen
(skupščina kolektivne organizacije)
(1) Vsi člani kolektivne organizacije imajo pravico do sodelovanja in pravico do glasovanja na skupščini.
(2) Vsak član ima en glas. Ne glede na prejšnji stavek, lahko statut določi merila za določitev večjega števila glasov posameznega člana, ki temeljijo na trajanju članstva, višini prejetih avtorskih honorarjev s strani te kolektivne organizacije ali številu avtorskih del. Merila morajo biti sorazmerna in objavljena na spletni strani kolektivne organizacije.
(3) Član kolektivne organizacije lahko pooblasti katerokoli drugo osebo, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje na skupščini, če takšno pooblastilo ne povzroči navzkrižja interesov, kot na primer kadar član pooblasti drugega člana, ki ne pripada isti kategoriji imetnikov pravic v okviru kolektivne organizacije.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
8
(4) Vsako pooblastilo iz prejšnjega odstavka velja za eno skupščino. Pooblaščenec ima na skupščini enake pravice, kot bi jih imel član, ki ga je pooblastil. Pooblaščenec glasuje na skupščini v skladu z navodili člana, ki ga je pooblastil.
(5) Skupščino je treba sklicati v primerih določenih s tem zakonom ali statutom in če je to v korist kolektivne organizacije. V vsakem primeru je potrebno skupščino sklicati vsaj enkrat letno.
(6) Pristojni organ se lahko udeležuje sej skupščine s pravico do besede, vendar brez pravice glasovanja.
17. člen
(sklic skupščine)
(1) Skupščina se skliče vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine.
(2) Skupščino skliče poslovodstvo kolektivne organizacije.
(3) Skupščino je potrebno sklicati, če tako zahtevajo člani kolektivne organizacije, katerih glasovalne pravice dosegajo najmanj pet odstotkov vseh glasovalnih pravic. Zahtevi za sklic je potrebno predložiti dnevni red skupščine in predlagane sklepe. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine iz tega odstavka veže na nižji odstotek glasovalnih pravic.
(4) Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora biti skupščina sklicana čim prej, vendar ne kasneje kot dva meseca od predložitve zahteve, sicer lahko sodišče člane, ki so postavili zahtevo, pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti navedeno pooblastilo sodišča.
(5) Kolektivna organizacija mora obvestilo o sklicu skupščine, v katerem mora biti naveden dnevni red in predlogi sklepov, posredovati vsakemu članu.
(6) Sklic skupščine mora biti objavljen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravno evidence in storitve za objave (v nadaljevanju: AJPES) po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in na spletni strani kolektivne organizacije.
(7) Vsa gradiva za skupščino morajo biti objavljena skupaj z obvestilom za sklic na spletni strani kolektivna organizacije.
(8) Skupščina, sklicana v nasprotju z določbami tega člena, razen petega odstavka, je nična. Tožba za ničnost se vloži pri pristojnemu sodišču.
18. člen
(pristojnosti skupščine)
(1) Skupščina odloča o:
- sprejemu statuta in vsaki spremembi statuta;
- imenovanju, razrešitvi, prejemkih in drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov nadzornega odbora;
- imenovanju, razrešitvi, prejemkih, odpravnini in drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov poslovodstva, če ta pristojnost ni prenesena na nadzorni odbor;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
9
- pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;
- pravilih o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
- pravilih o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev in uporabi teh prihodkov pridobljenih iz naložb;
- pravilih o stroških upravljanja;
- uporabi nerazdeljenih zneskov;
- pravilih o uporabi sredstev iz namenskih skladov;
- pravilih obvladovanja tveganj, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
- odobritvi nakupa, prodaje ali hipoteke na nepremičnine, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
- odobritvi najema posojil ali zagotavljanja zavarovanja za posojila, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
- odobritvi združitev in ustanovitvi podružnice,
- imenovanju revizorja;
- sprejemu letnega poročila;
- potrditvi pogodbe z zunanjim izvajalcem;
- prenehanju kolektivne organizacije.
(2) Za sprejem skupščinskega sklepa je potrebna večina na skupščini prisotnih glasovalnih pravic, razen če zakon ali statut določata višjo večino.
(3) Na skupščini se sestavi seznam prisotnih ali zastopanih članov, ki vsebuje ime, priimek, prebivališče oziroma firmo in sedež, število glasovalnih pravic, ki jih ima član, ter število vseh na skupščini prisotnih glasovalnih pravic. Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice, na različnih vrstah avtorskih del, ali različne pravice različnih imetnikov pravic, mora seznam vsebovati tudi glasovalne pravice za vsako skupino imetnikov pravic.
(4) Na skupščini je potrebno pisati zapisnik, ki ga podpiše predsednik skupščine. V zapisniku se navedejo kraj in datum zasedanja, število vseh na skupščini prisotnih glasovalnih pravic, sprejeti sklepi ter izid glasovanja. Zapisnik je potrebno objaviti v sedmih dneh po skupščini na spletnih straneh kolektivne organizacije.
19. člen
(nadzorni odbor kolektivne organizacije)
(1) Kolektivna organizacija ima nadzorni odbor. Sestavo, število članov in mandatno obdobje nadzornega odbora določa statut kolektivne organizacije. Sestava nadzornega odbora mora zagotavljati, da so različne kategorije članov zastopane pravično in uravnoteženo.
(2) Nadzorni odbor nadzira poslovodstvo pri vodenju poslov kolektivne organizacije in spremlja izvajanje sprejetih sklepov skupščine.
(3) Član nadzornega odbora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro kolektivne organizacije in njenih članov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
(4) Nadzorni odbor skliče predsednik. Nadzorni odbor mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa statut kolektivne organizacije.
(5) Vsak član nadzornega odbora ima en glas. Nadzorni odbor je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov, razen če statut določa drugače. Za
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
10
veljavnost sklepa nadzornega odbora je potrebna večina oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega odbora, če ni s statutom določeno drugače.
(6) Nadzorni odbor lahko od poslovodstva zahteva kakršne koli podatke, potrebne za izvajanje nadzora.
(7) Na sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora.
(8) Za člana nadzornega odbora ne more biti imenovana oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
20. člen
(poslovodstvo kolektivne organizacije)
(1) Poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije samostojno in na lastno odgovornost.
(2) Poslovodstvo zastopa in predstavlja kolektivno organizacijo.
(3) Član poslovodstva mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro kolektivne organizacije in njenih članov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
(4) Poslovodstvo mora vsaj enkrat v četrtletju poročati nadzornemu odboru o poslovanju kolektivne organizacije in poteku poslov, še posebej o znesku vseh zbranih avtorskih honorarjev ter stroških upravljanja, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti avtorskih del in vrsti uporabe.
(5) Član poslovodstva ne more biti oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
21. člen
(odškodninska odgovornost poslovodstva in nadzornega odbora)
(1) Člani nadzornega odbora ali poslovodstva kolektivne organizacije so solidarno odgovorni kolektivni organizaciji za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
(2) Odškodninski zahtevki iz prejšnjega odstavka zastarajo v petih letih od nastanka škode.
22. člen
(nasprotje interesov)
(1) Člani nadzornega odbora in poslovodstva vsako leto na skupščini podajo pisno individualno izjavo o nasprotju interesov.
(2) Izjava o nasprotju interesov vsebuje informacije o:
- vseh interesih v kolektivni organizaciji, ki jih imajo člani poslovodstva in nadzornega odbora;
- vsakemu plačilu, ki so ga v preteklem poslovnem letu prejeli od kolektivne organizacije, vključno z vplačili za dodatna pokojninska zavarovanja, ter vse druge ugodnosti v kakršnikoli obliki;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
11
- vseh avtorskih honorarjih, ki so jih v preteklem poslovnem letu prejeli od kolektivne organizacije;
- obstoju katerega koli dejanskega ali morebitnega nasprotja med njihovim osebnimi interesi in interesi kolektivne organizacije ali med njihovimi kakršnimi koli obveznostmi do kolektivne organizacije in dolžnostmi do katere koli druge pravne ali fizične osebe.
V. DELITEV AVTORSKIH HONORARJEV
23. člen
(zbiranje avtorskih honorarjev)
(1) Kolektivna organizacija skrbno zbira, upravlja in deli avtorske honorarje.
(2) Kolektivna organizacija na svojih transakcijskih računih ločeno vodi:
- zbrane avtorske honorarje ter prihodke pridobljene na podlagi naložb avtorskih honorarjev za vsako vrsto avtorskih pravic posebej;
- morebitna lastna sredstva in prihodke iz teh sredstev ter prihodke iz naslova upravljanja avtorskih honorarjev za druge kolektivne organizacije na podlagi sporazuma o zastopanju za vsako vrsto avtorskih pravic posebej.
(3) Kolektivna organizacija lahko uporabi zbrane avtorske honorarje ter prihodke iz naložb samo za razdelitev imetnikom pravic, v skladu s pravili o delitvi in izplačilu avtorskih honorarjev. Od prihodkov iz prejšnjega odstavka, se lahko od odbijejo stroški upravljanja.
(4) Pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic, morajo upoštevati dejansko uporabe posameznega avtorskega dela, kjer je to, upoštevaje naravo uporabe avtorskega dela, mogoče in ekonomsko upravičeno glede na stroške spremljanja dejanske uporabe. Pravila, ki so v nasprotju s prejšnjim stavkom, so nična.
(5) Kolektivna organizacija lahko zbrane avtorske honorarje do delitve naloži le v bančne depozite (prihodki iz naložb), pri čemer to ne sme vplivati na roke delitve iz 27. člena tega zakona.
24. člen
(posebni primer delitve)
(1) Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena ZASP, se deli imetnikom pravic v obsegu 40%, izvajalcem v obsegu 30% ter proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30%.
(2) Nadomestilo, zbrano na podlagi tretjega odstavka 37. člena ZASP, se deli imetnikom pravic v obsegu 50% ter založnikom v obsegu 50%.
25. člen
(stroški upravljanja)
(1) Stroški upravljanja so stroški kolektivne organizacije, ki so nastali z ustreznim in razumnim upravljanjem kolektivne organizacije, ki je v korist imetnikom pravic, in so nujno potrebni za uresničevanje dejavnosti kolektivne organizacije.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
12
(2) Vsi stroški upravljanja morajo biti razumni in v skladu s pravili o stroških upravljanja. Stroški upravljanja morajo biti utemeljeni in dokumentirani.
(3) Statut kolektivne organizacije določi najvišji dovoljen odstotek stroškov upravljanja glede na zbrane avtorske honorarje ter prihodke iz naložb.
(4) Kolektivna organizacija mora pred začetkom upravljanja avtorske pravice imetnika pravic obvestiti o pravilih o stroških upravljanja.
26. člen
(namenski skladi)
(1) Ne glede na tretji odstavek 23. člena tega zakona, lahko kolektivna organizacija, v skladu s statutom, oblikuje različne sklade. Skladi so ločena namenska sredstva, oblikovana za namen spodbujanja kulturnoumetniškega ustvarjanja, pri čemer morajo večino teh sredstev prejeti še neuveljavljeni avtorji, ali za socialne ali izobraževalne namene.
(2) V sklad se lahko vplačujejo samo nerazdeljeni avtorski honorarji iz osmega odstavka 27. člena tega zakona in sredstva na podlagi izrecnega soglasja imetnika pravic ali tuje kolektivne organizacije, s katero ima kolektivna organizacija sklenjen skupni sporazum.
(3) Sredstva sklada se vodijo ločeno na računu kolektivne organizacije.
(4) Vplačila v sklad in izplačila iz njega se izvajajo v skladu s pravili o namenskem skladu.
27. člen
(delitev zbranih avtorskih honorarjev)
(1) Kolektivna organizacija redno, skrbno in natančno dodeljuje in izplačuje zbrane avtorske honorarje avtorjem v skladu s pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev.
(2) Kolektivna organizacija opravi dodelitev in izplačilo zbranih avtorskih honorarjev čim prej, najpozneje pa v devetih mesecih po koncu poslovnega leta, v katerem so bili zbrani, razen če iz objektivnih razlogov, ki niso na strani kolektivne organizacije ali zunanjega izvajalca, to ni mogoče. Objektivni razlogi so zlasti tisti, ki so povezani s poročanje uporabnikov, identifikacijo pravic, imetnikov pravic ali usklajevanjem informacij o avtorskih delih.
(3) Kadar avtorskih honorarjev ni mogoče dodeliti, se ti zneski vodijo na ločenem računu kolektivne organizacije (nedodeljeni avtorski honorarji).
(4) Kolektivna organizacija izvede vse potrebne ukrepe za identifikacijo in lociranje imetnika pravic (pregled evidence članov in druge evidence, ki so ji na voljo).
(5) Kolektivna organizacija najkasneje v roku treh mesecev po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, da imetnikom pravic, ki jih zastopa in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima sklenjen sporazum o zastopanju, na razpolago informacije o avtorskih delih, za katerega imetnika pravic ni bilo mogoče identificirati ali locirati.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
13
(6) Informacija iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke, če kolektivna organizacija z njimi razpolaga:
- naslov dela;
- ime in priimek imetnika pravic;
- ime ali firmo založnika ali producenta in
- katero koli drugo informacijo, ki bi lahko prispevala k ugotovitvi imetnika pravic.
(7) Če kolektivna organizacija tudi po izvedenih vseh potrebnih ukrepih iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena imetnika pravic ne more identificirati ali locirati, da informacijo iz prejšnjega odstavka na razpolago javnosti, najpozneje v roku enega leta po izteku trimesečnega obdobja iz petega odstavka tega člena.
(8) Kadar nerazvrščenih avtorskih honorarjev ni mogoče dodeliti, se po treh letih od konca poslovnega leta, v katerem so bili pobrani in pod pogoji iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, šteje, da so ti zneski nerazdeljeni (nerazdeljeni avtorski honorarji).
(9) Skupščina kolektivne organizacije, v skladu s sprejetimi pravili o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev, odloči o uporabi nerazdeljenih avtorskih honorarjev.
28. člen
(sporazumi o zastopanju z drugo kolektivno organizacijo)
(1) Kolektivna organizacija, ki upravlja avtorsko pravico na podlagi sporazuma o zastopanju z drugo kolektivno organizacijo, ne sme imetnika te pravice obravnavati drugače, kot svojega člana, zlasti glede tarif, stroškov upravljanja, zbiranja avtorskih honorarjev ter načina delitve.
(2) Kolektivna organizacija lahko od zbranih avtorskih honorarjev v okviru sporazuma o zastopanju odšteje zgolj stroške upravljanja, razen če sporazum o zastopanju določa odbitke za namenske sklade.
(3) Za delitev zbranih avtorskih honorarjev se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena zastopana kolektivna organizacije izvede dodelitev in izplačilo zbranih avtorskih honorarjev čim prej, najpozneje pa v roku šest mesecev po njihovem prejemu.
VI. OBVEŠČANJE
29. člen
(obveščanje imetnika pravic in druge kolektivne organizacije)
(1) Kolektivna organizacija vsakemu imetniku pravic, ki mu je dodelila prihodke iz pravic ali izplačala avtorski honorar, vsaj enkrat letno posreduje naslednje informacije:
- obdobje na katerega se nanaša izplačilo avtorskega honorarja;
- avtorske honorarje, izplačane imetniku pravic, razdeljene po posameznih pravicah in vrstah uporabe;
- odbitke, povezane s stroški upravljanja;
- odbitke, povezane z namenskimi skladi, če je imetnik pravic dal soglasje;
- vse avtorske honorarje, ki so bili imetniku pravic že dodeljeni, vendar še niso bili izplačani, po posameznih obdobjih;
- kontaktne podatke za identifikacijo in lociranje imetnika pravic.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
14
(2) Kolektivna organizacija zagotovi drugim kolektivnim organizacijam, v imenu katerih upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju, najmanj enkrat letno v elektronski obliki, naslednje informacije:
- avtorske honorarje, zbrane na podlagi sporazuma o zastopanju;
- odbitke, povezane s stroški upravljanja;
- odbitke, povezane z namenskimi skladi;
- informacije, komu je bila dovoljena ali zavrnjena pravica do uporabe avtorskega dela, ki ga zajema sporazum o zastopanju;
- sklepe, ki jih je sprejela skupščina članov, če so ti sklepi pomembni za upravljanje pravic po sporazumu o zastopanju.
30. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Kolektivna organizacija na svoji spletni strani, za javnost prosto dostopno objavi:
1. dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic;
2. repertoar, avtorske pravice, ki jih upravlja in ozemlja, ki jih pokriva;
3. seznam imetnikov pravic, ki so se odpovedali upravljanju svojih pravic, navedbo pravice, ozemlja in avtorskega dela, na katerem se je imetnik pravic odpovedal upravljanju pravice;
4. pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, vzorec pooblastila ter pogoje za preklic pooblastila;
5. skupne sporazume, sklenjene z reprezentativnimi združenji uporabnikov;
7. vzorec pogodbe z uporabnikom in tarifo za posamezne načine uporabe;
8. seznam sporazumov in imena domačih ali tujih kolektivnih organizacij, s katerima ima sklenjene sporazume o zastopanju in seznam sporazumov;
9. podatke o članstvu kolektivne organizacije v mednarodnih združenjih;
10. statut kolektivne organizacije;
11. pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;
12. pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
13. pravila o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev in uporabi teh prihodkov pridobljenih iz naložb;
14. pravila o stroških upravljanja kolektivne organizacije;
15. pravila o uporabi sredstev iz namenskih skladov;
16. pravila o obvladovanja tveganj,
17. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje kolektivne organizacije;
18. seznam oseb, ki so člani organov kolektivne organizacije, razen skupščine;
19. informacijo iz šestega odstavka 27. člena tega zakona;
20. število članov kolektivne organizacije in število vseh glasovalnih pravic;
21. začasne tarife;
22. sprejeto letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom;
23. merila, uporabljena za določitev tarif;
24. podatke o postopku za reševanje sporov med kolektivno organizacijo in njenimi člani;
25. pravnomočne odločbe v sodnem postopku, v katerem je bila kolektivna organizacija stranka, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov.
(2) Kolektivna organizacija dokumente in podatke iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani ažurno posodablja. Letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom mora biti na spletni strani kolektivne organizacije objavljeno vsaj pet let.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
15
VII. LETNO POROČILO KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE IN REVIZIJA
31. člen
(splošne določbe o letnem poročilu)
(1) Letno poročilo kolektivne organizacije mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti kolektivne organizacije, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
(2) V letnem poročilu mora biti razvidno ločevanje kolektivnega upravljanja pravic, če kolektivna organizacija upravlja različne pravice imetnikov pravic na različnih vrstah avtorskih del.
(3) Člani poslovodstva in nadzornega odbora morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli sestavljena in objavljena v skladu s tem zakonom, slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Pri tem ravnajo v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi, kakor jih nalaga ta zakon.
(4) Letno poročilo in njegove sestavne dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva kolektivne organizacije.
(5) Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
(6) Nadzorni odbor mora po opravljeni reviziji letnega poročila, ki mu ga predloži poslovodstvo, preveriti sestavljeno letno poročilo ter o ugotovitvah sestaviti pisno poročilo za skupščino. V poročilu mora navesti, kako in v kakšen obsegu je preverjal vodenje kolektivne organizacije med poslovnim letom. Na koncu poročila mora nadzorni odbor navesti ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe.
(7) Skupščina mora o sprejetju letnega poročila odločati najkasneje osem mesecev po koncu poslovnega leta.
(8) Letno poročilo se zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
32. člen
(sestava letnega poročila)
(1) Letno poročilo kolektivne organizacije vsebuje vsaj:
- bilanco stanja;
- izkaz poslovnega izida;
- izkaz denarnih tokov;
- prilogo s pojasnili k računovodskim izkazom;
- poročilo o namenskih skladih;
- poročilo o izvedenih aktivnostih v poslovnem letu;
- poročilo o poslovanju z zunanjim izvajalcem;
- informacije o zavrnjenih dovoljenjih za uporabo avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
16
- izjave o nasprotju interesov iz 22. člena tega zakona;
- opis statusne oblike in načina upravljanja ter nadzora kolektivne organizacije;
- skupni znesek plačil, ki so ga v preteklem poslovnem letu prejeli od kolektivne organizacije, vključno z vplačili za dodatna pokojninska zavarovanja, ter vse druge ugodnosti v kakršnikoli obliki prejeli člani poslovodstva in člani nadzornega odbora, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
- firma oziroma imena ter sedež povezanih oseb in zunanjih izvajalcev.
(2) Priloga s pojasnili k računovodskim izkazom vsebuje obrazložitev:
1. skupnega zneska vseh zbranih avtorskih honorarjev, ki ga je kolektivna organizacija zbrala, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani ter natančno obrazloženi;
2. zneska vseh stroškov kolektivne organizacije in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazloženi;
3. zneska stroškov upravljanja in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazloženi;
4. zneska stroškov povezanih z delovanjem namenskih skladov in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje;
5. virov, ki se uporabljajo za kritje stroškov kolektivne organizacije;
6. zneskov namenjenih v namenske sklade, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazloženi;
7. števila delitev zbranih avtorskih honorarjev po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe;
8. skupnega zneska avtorskih honorarjev dodeljenih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po posamezni vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani ter natančno obrazloženi;
9. skupnega zneska avtorskih honorarjev plačanih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti vsi ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, in natančno obrazloženi;
10. skupnega zneska avtorskih honorarjev dodeljenih imetnikom pravic, vendar še ne plačanih, pri čemer morajo biti vsi ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, in natančno obrazloženi;
11. skupnega zneska zbranih avtorskih honorarjev, vendar še ne dodeljenih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po posamezni vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani;
12. razlogov, če ni izvedla delitve in izplačil v roku iz 27. člena;
13. zneska nerazdeljenih avtorskih honorarjev in obrazložitev njihove uporabe;
14. zneska prejetega in plačanega drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti vsi ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;
15. zneska plačanih stroškov upravljanja drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti vsi ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;
16. zneska zaračunanih stroškov upravljanja drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti vsi ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;
17. zneska avtorskih honorarjev razdeljenega neposredno imetnikom pravic, ki izhajajo iz druge kolektivne organizacije;
18. vseh transakcij s povezanimi osebami;
19. povprečnega števila zaposlenih delavcev v poslovnem letu.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
17
(3) V posebnem poročilu o uporabi sredstev namenskega sklada je potrebno razkriti podatke o razporeditvi avtorskih honorarjev v sklade, razdeljene po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazložiti porabo sredstev teh skladov z navedbo podatkov o prejemniku in višini sredstev, ki jih je prejel ter skupni znesek sredstev v namenskem skladu.
(4) V poročilo o poslovanju z zunanjim izvajalcem je potrebno razkriti vse pravne posle, ki jih je kolektivna organizacija sklenila z zunanjim izvajalcem ter skupni znesek plačil s strani kolektivne organizacije razdelan po posameznih pravnih poslih.
33. člen
(revidiranje)
(1) Letno poročilo kolektivne organizacije mora v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, pregledati pooblaščeni revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Za revizorjevo poročilo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.
34. člen
(posebna revizija)
(1) Skupščina kolektivne organizacije lahko z navadno večino na skupščini navzočih glasovalnih pravic imenuje posebnega revizorja za poseben pregled vodenja posameznih poslov kolektivne organizacije. V zahtevi za sklic skupščine predlagatelji predlagajo pooblaščenega revizorja in vrste poslov, ki naj bi bile predmet pregleda.
(2) Če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga lahko na predlog ene desetine vseh glasovalnih pravic imenuje sodišče, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
(3) Za posebnega revizorja ne more biti imenovan revizor, ki je revidiral letno poročilo kolektivne organizacije v zadnjih petih letih.
(4) Stroške v zvezi s posebno revizijo krije kolektivna organizacija. Kolektivna organizacija ima pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
(5) Poslovodstvo kolektivne organizacije objavi revizorjevo posebno poročilo objaviti na spletni strani kolektivne organizacije.
VIII. SKUPNI SPORAZUM IN TARIFA
35. člen
(skupni sporazum)
(1) Skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Reprezentativna so tista združenja uporabnikov, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju neke dejavnosti glede na njihovo število ali če jim drug zakon priznava reprezentativnost.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
18
(2) Skupni sporazum lahko skleneta tudi kolektivna organizacija in posamezni uporabnik avtorskih del iz njenega repertoarja, če je zaradi narave svoje dejavnosti edini, ki opravlja to dejavnost. Določbe, ki se nanašajo na reprezentativno združenje uporabnikov, se smiselno uporabljajo za posameznega uporabnika po tej določbi.
(3) Kolektivna organizacija mora prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Skupni sporazum določa najmanj:
1. tarifo;
2. pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe;
3. okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti;
4. rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila;
5. način plačila avtorskega honorarja in morebitni poračun glede na začasno tarifo iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona za uporabo avtorskih del do sklenitve skupnega sporazuma, če se s tem skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe avtorskih del.
(5) Kolektivne organizacije in uporabniki se pogajajo v dobri veri in si medsebojno zagotovijo vse potrebne informacije za sklenitev skupnega sporazuma.
(6) Kolektivna organizacija objavi skupni sporazum v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Skupni sporazum začne veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi tega sporazuma. Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije so dolžni s kolektivno organizacijo skleniti pogodbo v skladu z veljavnim skupnim sporazumom.
(8) Sodišča so vezana na veljavni skupni sporazum.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za spremembe, dopolnitve ali prenehanje skupnih sporazumov.
36. člen
(tarifa)
(1) S tarifo za uporabo avtorskih del se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije.
(2) Tarifa se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljnjem besedilu: Svet). Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
19
(3) Tarifa mora odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upoštevajo zlasti:
1. obseg repertoarja;
2. prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, ali, če to ni mogoče, stroški, povezani s to uporabo;
3. pomen avtorskega dela za dejavnost uporabnika;
4. razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena;
5. razmerje med pravicami, ki se upravljajo kolektivno, individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje;
6. posebna zahtevnost kolektivnega upravljanja pravic zaradi določene uporabe avtorskih del;
7. primerljivost predlagane tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči;
(4) Če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še nikoli ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama določi začasno tarifo tako da:
1. od izbranih tarif desetih držav članic za istovrstne avtorske pravice, istovrstna avtorska dela in njihove istovrstne načine uporabe izloči tri tarife, ki po višini najbolj odstopajo navzgor;
2. določi povprečje tarif preostalih izbranih sedmih držav članic za istovrstne avtorske pravice, istovrstna avtorska dela in njihove istovrstne načine uporabe in
3. kot korekcijski faktor določenega povprečja tarif upošteva obseg repertoarja, ki ga zastopa in razmerje med povprečjem bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči v preostalih izbranih sedmih državah članicah in bruto domačim proizvodom na prebivalca v enoti kupne moči v Republiki Sloveniji, vse glede na koledarsko leto pred določitvijo začasne tarife.
(5) Začasna tarifa mora biti obrazložena. Začasna tarifa, ki ni obrazložena, je nična.
(6) Kolektivna organizacija začasno tarifo skupaj z obrazložitvijo in vabilom k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
37. člen
(dolžnost sklepanja pogodb)
(1) Kolektivna organizacija mora vse istovrstne uporabnike obravnavati enako ter jim omogočiti komuniciranje v elektronski obliki.
(2) Uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavnim skupnim sporazumom. Kolektivna organizacija take zahteve ne sme zavrniti.
(3) Če pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo varovanih del ni sklenjena, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju znesek, ki ga po tarifi, vključno z začasno tarifo, zaračunava kolektivna organizacija.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
20
38. člen
(dolžnost uporabnikov do obveščanja)
(1) Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivnem organizacije v roku in obliki, določenima v tem zakonu ali skupnem sporazumu, kolektivni organizaciji poročajo podatke o uporabi avtorskih del iz njenega repertoarja, ki so potrebni za zbiranje in delitev avtorskih honorarjev.
(2) Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije so v primerih, ko je to potrebno po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev varovanih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.
(3) RTV organizacije so dolžne enkrat mesečno predložiti pristojnim kolektivnim organizacijam sporede oddajanih avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije.
(4) Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije, ki ta dela uporabljajo na podlagi zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
(5) Osebe iz prvega odstavka 35. člena ZASP so dolžne predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila, kot so vrsta in število prodanih izvirnikov, zavezanci in maloprodajna cena brez javnih dajatev, v 30 dneh po prodaji izvirnika likovnega dela.
IX. SVET ZA AVTORSKO PRAVO
39. člen
(postopek pri Svetu)
(1) Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko kadarkoli po objavi začasne tarife iz 36. člena tega zakona ali če po štirih mesecih od začetka pogajanj ne sklenejo skupnega sporazuma, zahteva, da Svet določi tarifo.
(2) Postopek pred Svetom se začne na pisno zahtevo, ki mora vsebovati vsaj:
1. podatke o vložniku predloga;
2. obrazložitev spornih vprašanj;
3. predlog tarife.
(4) Svet pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka nasprotni stranki in jo pozove, da se o njej izreče.
(5) Vsaka stranka lahko navaja dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoje predloge ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze druge stranke, do izteka enega meseca od začetka postopka ali od dneva, ko je bila o začetku postopka seznanjena. Svet ni vezan na dokazne predloge in zahtevke strank.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
21
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Svet strankam kadarkoli naloži, da predložijo dodatno gradivo in podatke, za katere presodi, da bi lahko koristili postopku, zlasti da pripravijo ustrezna poročila, predložijo izvedenska mnenja in podobno. Svet ne more imenovati izvedenca. Svet glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni ravnala v skladu z določbo prejšnjega ali tega odstavka.
(7) V postopku pred Svetom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, z izjemo določb o upravnih sredstvih in izvršbi, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
40. člen
(Svet)
Svet je strokovni organ, ki ima pri kolektivnem upravljanju avtorskih pravic pristojnost določanja tarife za uporabo avtorskih del.
41. člen
(organizacija Sveta)
(1) Svet sestavljajo predsednik in štirje člani.
(2) Predsednik Sveta mora izpolnjevati pogoje za okrožnega sodnika po zakonu, ki ureja sodniško službo, člani Sveta pa morajo imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na področju avtorskega prava. Vsaj eden od članov Sveta mora imeti univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri.
(3) Predsednik in člani Sveta ne smejo biti:
1. član vodstva ali organa politične stranke;
2. član poslovodstva ali nadzornega odbora ali pooblaščenec kolektivne organizacije ali reprezentativnega združenja uporabnikov;
3. oseba, ki je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4. oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.
(4) Predsednika in člane Sveta imenuje in razrešuje minister, pristojen za gospodarstvo, skupaj z ministrom, pristojnim za kulturo.
(5) Pristojni organ objavi na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, v Uradnem listu Republike Slovenije javni poziv za prijavo za predsednika ali člane Sveta. Pristojni organ v 30 dneh od poteka roka za prijavo iz prejetih prijav izbere kandidata za predsednika ali manjkajočega člana Sveta, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ter predlog predloži ministru, pristojnemu za gospodarstvo, in ministru, pristojnemu za kulturo. Minister, pristojen za gospodarstvo, in minister, pristojen za kulturo, lahko zavrneta predlog pristojnega organa za imenovanje predsednika ali članov Sveta. V primeru zavrnitve se ponovi postopek iz tega člena.
(6) Svet ima sedež pri pristojnem organu. Pristojni organ nudi Svetu vso administrativno pomoč.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
22
(7) Svet sprejme o svojem delovanju poslovnik, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in je objavljen na spletni strani pristojnega organa.
(8) Mandat predsednika in člana Sveta traja šest let. Mandat preneha z dnem imenovanja novega predsednika in novih članov.
42. člen
(odločba Sveta)
(1) Svet o zadevah iz 40. člena tega zakona odloči z odločbo.
(2) Če je glede na okoliščine primera potrebno, lahko Svet na predlog stranke med postopkom izda odločbo, s katero določi tarifo za čas postopka pred Svetom. Ta odločba se izda na podlagi podatkov, ki obstajajo v času odločanja in velja do izdaje odločbe po prejšnjem odstavku. Zoper odločbo po tem odstavku ni dovoljeno sodno varstvo po 44. členu tega zakona.
(3) Pravnomočna odločba Sveta je sestavni del skupnega sporazuma.
(4) Pravnomočna odločba Sveta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Odločba Sveta preneha veljati, če se stranki sami dogovorita za novo tarifo.
43. člen
(stroški postopka pred Svetom)
(1) Stroški postopka pred Svetom so stroški strank in stroški Sveta.
(2) Vsaka stranka sama nosi svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka pred Svetom.
(3) Stranki po enakih delih krijeta naslednje stroške Sveta:
– nagrado za predsednika in člane Sveta,
– potne in druge razumne stroške predsednika in članov Sveta,
– stroške, potrebne za izvedbo dokazov,
– administrativne stroške.
(4) Stranka, ki je začela postopek, mora v roku, ki ga določi Svet, založiti ustrezna sredstva za kritje stroškov njegovega delovanja, sicer Svet predlog za začetek postopka zavrže.
(5) Višina nagrade člana Sveta znaša tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta pa je enaka višini nagrade člana Sveta, povečani za 20%.
(6) Svet po pravnomočnosti odločbe iz 42. člena tega zakona s posebnim sklepom odloči o stroških Sveta in o tem, ali mora ob upoštevanju položenega predujma katera od strank drugi povrniti ustrezen del plačanih stroškov Sveta, ter po pravnomočnosti tega sklepa izvede
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
23
izplačilo svojim članom in predsedniku. Pravnomočni sklep o stroških Sveta je izvršilni naslov, njegova izvršba se opravi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
44. člen
(sodno varstvo zoper odločbe Sveta)
(1) Zoper odločbo ali sklep o stroških Sveta je dovoljena tožba, ki se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v 30 dneh od vročitve odločbe ali sklepa o stroških. O tožbi odloča Upravno sodišče Republike Slovenije na svojem sedežu in v senatu treh sodnikov.
(2) Svet je oproščen plačila sodnih taks v upravnem sporu. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
X. VEČOZEMELJSKE LICENCE ZA SPLETNO UPORABO GLASBENIH DEL
45. člen
(področje uporabe)
(1) To poglavje se uporablja za kolektivne organizacije z dovoljenjem za večozemeljsko kolektivno upravljanje avtorske pravice na glasbenih delih za spletno uporabo.
(2) To poglavje se ne uporablja za kolektivne organizacije, ki na podlagi prostovoljnega združevanja zahtevanih pravic in v skladu s pravili o konkurenci izdajo večozemeljsko licenco za spletno uporabo glasbenih del, za katero zaprosi izdajatelj programa, da lahko svoje radijske ali televizijske programe priobči in da na voljo javnosti istočasno s prvotnim oddajanjem, pred njim ali po njem, in tudi kakršen koli spletni material, vključno s predogledi, ki ga ustvari izdajatelj programa ali se ustvari zanj in je pomožen prvotnemu oddajanju radijskega ali televizijskega programa.
46. člen
(zmogljivost za obdelavo večozemeljskih licenc)
(1) Kolektivna organizacija ima zadostno zmogljivost za učinkovito in pregledno elektronsko obdelavo podatkov, potrebnih za upravljanje s temi licencami, vključno za namene opredelitve repertoarja in spremljanje njegove uporabe, zaračunavanje uporabnikom, pobiranje avtorskih honorarjev in nadomestil in razporejanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic.
(2) Kolektivna organizacija je sposobna natančno določiti v celoti ali delno glasbena dela, na katerih je pooblaščena kolektivno upravljati pravice.
(3) Kolektivna organizacija je sposobna natančno določiti v celoti ali delno za vsako ustrezno ozemlje pravice in njihove imetnike, za vsako glasbeno delo ali njegov del, za kolektivno upravljanje katerih je pooblaščena.
(4) Kolektivna organizacija uporablja enotne identifikatorje za določitev imetnikov pravic in glasbenih del, pri čemer upošteva, koliko je to mogoče, prostovoljne industrijske standarde in prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
24
(5) Kolektivna organizacija uporablja ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito določitev ter reševanje neskladja v podatkih drugih kolektivnih organizacij, ki izdajajo večozemeljske licence za spletno uporabo glasbenih del.
(6) Kolektivna organizacija v zahtevi za izdajo dovoljenja poleg podatkov iz 9. člena tega zakona priloži še dokaze, da izpolnjuje pogoje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
47. člen
(elektronska oblika komuniciranja)
(1) Kolektivna organizacija omogoči elektronsko komunikacijo z imetniki pravic, katerih pravice večozemeljsko upravlja, ponudniki spletnih storitev in drugimi kolektivnimi organizacijami.
(2) Kolektivna organizacija omogoči uporabo vsaj ene metode elektronske izmenjave, pri kateri se, kolikor je to mogoče, upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije, za elektronsko izmenjavo.
48. člen
(preglednost informacij o večozemeljskih repertoarjev)
(1) Kolektivna organizacija imetnikom pravic, ki so kolektivno organizacijo pooblastili za upravljanje pravic za spletno uporabo glasbenih del, omogoči, da ji o glasbenih delih, pravicah na njih in ozemljih glede katerih so imetniki pravic pooblastili kolektivno organizacijo, posredujejo v elektronski obliki.
(2) Kolektivna organizacija ponudniku spletnih glasbenih storitev, imetniku pravic, katerega pravice upravlja in drugi kolektivni organizaciji na ustrezno utemeljeno zahtevo zagotovi posodobljene informacije v elektronski obliki, ki omogočajo identifikacijo spletnega glasbenega repertoarja, ki ga zastopa.
(3) Informacije iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
- glasbena dela, ki jih zastopa;
- pravice, katere kolektivno upravlja v celoti ali delno in
- ozemlja, ki jih pokriva.
(4) Kolektivna organizacija lahko po potrebi sprejme razumne ukrepe za zaščito točnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo in varovanje poslovno občutljivih informacij.
49. člen
(točnost informacij o večozemeljskih repertoarjih)
(1) Če ponudnik spletnih storitev, imetnik pravic, katerega pravice kolektivna organizacija večozemeljsko kolektivno upravlja, in druga kolektivna organizacija na podlagi utemeljenih dokazov meni, da so podatki ali informacije iz 46. in 48. člena tega zakona v zvezi z njegovimi pravicami za spletno uporabo glasbenih del netočni, jih mora kolektivna organizacija, če je zahteva utemeljena, nemudoma popraviti.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
25
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka lahko do pooblaščene kolektivne organizacije iz 52. člena tega zakona uveljavljajo tudi imetniki pravic, katerih dela so vključena v repertoar kolektivne organizacije, ki je izdala pooblastilo, razen če je v sporazumu o zastopanju določeno drugače.
(3) Pravila o postopku popravka podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti objavljena na spletni strani kolektivne organizacije.
50. člen
(poročanje uporabnikov in zaračunavanje)
(1) Kolektivna organizacija nadzira spletno uporabo glasbenih del, ki jih v celoti ali deloma zastopa, s strani ponudnikov spletnih storitev, ki jim je izdala večozemeljsko licenco za navedene pravice.
(2) Ponudniki spletnih storitev natančno poročajo kolektivni organizaciji o dejanski uporabi glasbenih del. Če kolektivna organizacija omogoči poročanje v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona, lahko zavrže poročilo uporabnika, če ni v ustreznem formatu.
(3) Kolektivna organizacija po prejemu poročila iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku dveh delovnih dni izda račun, razen kadar to ni mogoče zaradi razlogov na strani ponudnika spletnih storitev.
(4) Kolektivna organizacija izda račun ponudniku spletnih storitev v elektronski obliki in omogoči uporabo vsaj enega formata, pri katerem se upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije. Na računu so navedena glasbena dela in pravice na njih ter dejanska uporaba, kolikor je to mogoče, na podlagi informacij, ki jih je ponudnik spletnih storitev predložil in formata, ki se je uporabil za predložitev teh informacij. Ponudnik spletnih storitev ne more zavrniti računa zaradi njegovega formata, če kolektivna organizacija uporablja prostovoljni industrijski standard ali prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije.
(5) Kolektivna organizacija omogoči ponudniku spletnih storitev ustrezen postopek za izpodbijanje točnosti računov, ki je dostopen na spletni strani kolektivne organizacije.
51. člen
(plačilo avtorskega honorarja)
(1) Kolektivna organizacija po prejemu poročila o dejanski spletni uporabi glasbenih del iz drugega odstavka prejšnjega člena v roku dveh delovnih dni razdeli avtorske honorarje, razen kadar to ni mogoče iz razlogov na strani ponudnika spletne storitve.
(2) Kolektivna organizacija imetniku pravic pri vsakem izplačilu zagotovi vsaj naslednje informacije:
- obdobje, na katerega se nanaša avtorski honorar za spletno uporabo glasbenih del, in ozemlja, na katerih so se uporabljale;
- avtorske honorarje, izplačane imetniku pravic, razdeljene po posamezni spletni uporabi in glasbenih delih;
- odbitke, povezane s stroški upravljanja kolektivne organizacije, za vsako pravico za spletno uporabo in glasbena dela;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
26
- avtorske honorarje in odbitke, v zvezi z vsakim ponudnikom spletnih storitev.
52. člen
(sporazumi med kolektivnimi organizacijami pri izdajanju večozemeljskih licenc)
(1) Kolektivna organizacija lahko sklene sporazum (zastopana kolektivna organizacija) z drugo kolektivno organizacijo (pooblaščena kolektivna organizacija), s katerim jo pooblasti za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del iz lastnega repertoarja. Sporazum ne sme vsebovati klavzule o izključnosti zastopanja. Drugačen sporazum je ničen.
(2) Zastopana kolektivna organizacija obvesti svoje člane o glavnih pogojih sporazuma, vključno z njegovim trajanjem in stroški upravljanja pooblaščene kolektivne organizacije.
(3) Pooblaščena kolektivna organizacija redno obvešča zastopano kolektivno organizacijo o glavnih pogojih, pod katerimi izdaja licence, vključno z načinom uporabe glasbenega dela, vsemi določbami, ki se nanašajo ali vplivajo na licenčnine, trajanjem licenc, obračunskimi obdobji in zajetimi ozemlji.
(4) Pooblaščena kolektivna organizacija natančno in v roku dveh delovnih dni razdeli avtorske honorarje zastopani kolektivni organizaciji v skladu s prejšnjim členom. Zastopana kolektivna organizacija je odgovorna za nadaljnjo delitev avtorskih honorarjev in posredovanje informacij iz drugega odstavka 51. člena tega zakona, razen če se kolektivni organizaciji dogovorita drugače.
53. člen
(obveznost zastopanja druge kolektivne organizacije)
(1 Kolektivna organizacija, ki ne izdaja ali ponuja izdaje večozemeljskih licenc za spletno uporabo enake avtorske pravice za glasbena dela iz lastnega repertoarja, lahko zaprosi pooblaščeno kolektivno organizacijo za sklenitev sporazuma o zastopanju.
(2) Pooblaščena kolektivna organizacija iz prejšnjega člena ne sme zavrniti prošnje iz prejšnjega odstavka, če sama že izdaja ali ponuja izdajo večozemeljskih licenc za istovrstno spletno uporabo istovrstnih glasbenih del iz repertoarja ene ali več drugih kolektivnih organizacij.
(3) Na prošnjo iz prvega odstavka pooblaščena kolektivna organizacija odgovori pisno in v roku dveh delovnih dni.
(4) Pooblaščena kolektivna organizacija upravlja zastopani repertoar pod istimi pogoji, kot lasten repertoar.
(4) Pooblaščena kolektivna organizacija vključi repertoar zastopane kolektivne organizacije v vse ponudbe, ki jih naslovi na ponudnike spletnih storitev.
(5) Za stroške upravljanja zastopanega repertoarja se smiselno uporablja 25. člen tega zakona.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
27
(6) Zastopana kolektivna organizacija da na voljo pooblaščeni kolektivni organizaciji vse potrebne informacije v zvezi z lastnim repertoarjem za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del. Če so te informacije nezadostne, lahko pooblaščena kolektivna organizacija zastopani kolektivni organizaciji zaračuna dodatne stroške ali izključi dela, za katera so bile predložene nezadostne informacije.
54. člen
(alternativno reševanje sporov pri večozemeljskih licencah)
Za spore med kolektivno organizacijo in ponudniki spletnih storitev ali enim ali več imetnikom pravic ali drugo kolektivno organizacijo se smiselno uporabljajo določbe 56. člena tega zakona.
XI. REŠEVANJE SPOROV
55. člen
(pritožbeni postopki)
(1) Kolektivna organizacija zagotovi svojim članom in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima podpisan sporazum o zastopanju, učinkovito reševanje sporov, zlasti v zvezi z umikom pooblastila za zastopanje, pogojih članstva, pobiranjem in razdelitvijo avtorskih honorarjev in stroški upravljanja z avtorsko pravico.
(2) Kolektivna organizacija mora na pritožbe odgovarjati pisno. Če pritožbo zavrže, jo mora obrazložiti.
(3) Postopki iz prvega odstavka tega člena morajo biti določeni v statutu kolektivne organizacije.
56. člen
(mediacija)
(1) Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov lahko na podlagi sporazuma o mediaciji predlagata posredovanje mediatorja.
(2) Posredovanje mediatorja po drugem odstavku 166.c člena ZASP in 54. členu tega zakona se lahko zahteva brez sporazuma o mediaciji. V teh mediacijskih postopkih se smiselno uporabljajo določbe o mediaciji med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov.
(3) Mediator je neodvisen, nepristranski in ni vezan na nobena navodila.
(4) Mediator stori vse, kar je potrebno, da se stranke pogajajo v dobri veri in da pogajanj ne ovirajo brez utemeljenega razloga.
(5) Mediator lahko strankam predlaga rešitev spora. Šteje se, da so predlog sprejele, če nobena od njih ne ugovarja v treh mesecih od njegove vročitve.
(6) V postopku mediacije je zagotovljena tajnost.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
28
(7) Stranki skupaj izbereta mediatorja s seznama mediatorjev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.
(8) Pristojni organ zagotavlja mediatorju administrativno pomoč.
(9) Za opravljeno mediacijo mediatorju stranke plačajo nagrado.
(10) Vlada Republike Slovenije z uredbo natančneje predpiše postopek mediacije, stopnjo in vrsto izobrazbe ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator.
XII. NADZOR IN UKREPI PRISTOJNEGA ORGANA
57. člen
(nadzor pristojnega organa)
(1) Pristojni organ po uradni dolžnosti nadzira, ali kolektivna organizacija posluje in opravlja naloge v skladu s tem zakonom. Tretje osebe, ki pri pristojnem organu vložijo pobude za ukrepanje zoper kolektivno organizacijo, niso stranke v postopku.
(2) Pristojni organ ni pristojen za odločanje o sporih med imetniki pravic in kolektivno organizacijo ter med uporabniki in kolektivno organizacijo.
(3) Pristojni organ v okviru nadzora in za ta namen lahko:
1. vpogleda v poslovne knjige in druge dokumente kolektivne organizacije, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke,
2. zahteva od kolektivne organizacije katere koli informacije ali dokumente o njej ali njenem poslovanju, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke;
3. zahteva od članov poslovodstva ali nadzornega odbora kolektivne organizacije ter osebe, ki v njej opravljajo katere koli naloge, ustno ali pisno pojasnilo o dejstvih ali dokumentih, ki se nanašajo na delovanje kolektivne organizacije.
(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zunanjega izvajalca iz 11. člena tega zakona, v obsegu prenesenih nalog.
58. člen
(ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij)
(1) Pristojni organ po uradni dolžnosti z odločbo odredi kolektivni organizaciji, da v določenem roku odpravi ugotovljeno kršitev določb tega zakona.
(2) Pristojni organ lahko z odločbo izreče kolektivni organizaciji javni opomin, če kolektivna organizacija ne izvrši izvršljive odločbe o ugotovljeni kršitvi določbe tega zakona.
(3) Pristojni organ lahko z odločbo odvzame izdano dovoljenje, če:
1. nastanejo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja;
2. kolektivna organizacija v celoti prenese opravljanje svoje dejavnosti na zunanjega izvajalca;
3. kolektivna organizacija deli zbrana sredstva imetnikom pravic v nasprotju s tem zakonom ali pravili o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;
4. kolektivna organizacija večkrat krši določbe tega zakona, pa teh kršitev ne odpravi;
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
29
5. kolektivna organizacija ponavlja istovrstne kršitve, ugotovljene z izvršljivo odločbo pristojnega organa.
(4) Pristojni organ lahko z odločbo o odvzemu dovoljenja hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če bo kolektivna organizacija v določenem roku odpravila ugotovljene kršitve in če v določenemu roku, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh let, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje. Pristojni organ prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če kolektivna organizacija v preizkusni dobi ne odpravi ugotovljene kršitve ali stori novo kršitev, zaradi katere ga je mogoče odvzeti.
(5) Pristojni organ lahko izda odločbo po tretjem ali četrtem odstavku tega člena, le če kolektivni organizaciji pred tem odredi odpravo ugotovljenih kršitev.
(6) V postopku nadzora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o zapisniku, ustni obravnavi, roku za izdajo odločbe, pritožbi in izvršbi. Če uradna oseba pristojnega organa v primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotavlja dejstva in okoliščine izven urada, povzame pomembna ugotovljena dejstva in okoliščine v uradnem zaznamku.
(7) Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni dovoljena pritožba, mogoča pa je tožba v upravnem sporu. O tožbi odloča upravno sodišče na svojem sedežu.
59. člen
(začasno dovoljenje)
(1) Če pristojni organ odvzame dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primerih obveznega kolektivnega upravljanja pravic, pristojni organ po uradni dolžnosti podeli začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje teh pravic drugi kolektivni organizaciji, ali če je bila to edina kolektivna organizacija za upravljanje teh pravic na teh delih, drugi pravni osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena tega zakona. V začasnem dovoljenju določi roke in pogoje za kolektivno upravljanje pravic.
(2) Nova kolektivna organizacija, ki ji je bilo izdano začasno dovoljenje po prejšnjem odstavku, postane univerzalni pravni naslednik dosedanje kolektivne organizacije z dnem pravnomočnosti dovoljenja, izdanega novi kolektivni organizaciji. Plačila avtorskih honorarjev in nadomestil so veljavna le, če jih uporabniki izvršijo novi kolektivni organizaciji po pravnomočnosti njenega dovoljenja. Dosedanja kolektivna organizacija mora z dnem pravnomočnosti dovoljenja novi kolektivni organizaciji izročiti svoje podatkovne baze, arhiv in vso drugo dokumentacijo iz svoje dejavnosti ter ji dati vsa potrebna pojasnila.
60. člen
(izmenjava informacij med pristojnimi organi)
(1) Pristojni organ mora na ustrezno utemeljeno prošnjo, zlasti glede delovanja kolektivnih organizacij, pristojnemu organu iz druge države članice, brez nepotrebnega odlašanja posredovati ustrezna pojasnila oziroma informacije.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
30
(2) Če pristojni organ meni, da kolektivna organizacija s sedežem v drugi državi članici, ki deluje v Republiki Sloveniji, ni usklajena s pravom države članice, v kateri ima sedež, sprejetim na podlagi Direktive 2014/26/EU, lahko vse ustrezne informacije posreduje pristojnemu organu države članice, kjer ima kolektivna organizacija sedež, in lahko, kadar je ustrezno, od tega organa zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti.
61. člen
(obveščanje Komisije in skupine strokovnjakov)
(1) Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja obvešča Komisijo o vsaki spremembi seznama kolektivnih organizacij, ustanovljenih v Republiki Sloveniji.
(2) Pristojni organ o kršitvah iz drugega odstavka prejšnjega člena obvesti tudi skupino strokovnjakov, ustanovljeno na podlagi 41. člena Direktive 2014/26/EU.
62. člen
(prekrškovni nadzor nad izvajanjem posameznih določb)
Prekrškovni nadzor nad izvajanjem posamezni določb tega zakona opravlja……, razen petega, sedmega in osmega odstavka 31. člena tega zakona, kjer je prekrškovni organ AJPES.
XIII. KAZENSKE SANKCIJE
63. člen
(prekrški kolektivne organizacije)
(1) Z globo od 500 do 5000 eurov se za prekršek kaznuje kolektivna organizacije, če:
- pristojnemu organu ne posreduje vsake spremembe statuta ali pravil (peti odstavek 10. člena);
- ne odloči v roku 30 dni o pravici imetnika pravic, da postane član ali če zavrže prošnjo za članstvo brez pisne obrazložitve (četrti odstavek 13. člena);
- ne vpiše imetnika pravic takoj po sprejemu pozitivne odločitve na prošnjo za članstvo v evidenco svojih članov, ali ne vodi evidence ali je ne posodablja redno ali ni dostopna članom na spletni strani kolektivne organizacije (šesti odstavek 13. člena);
- avtorske pravice imetnika pravic, ki niso njeni člani ne upravlja pod enakimi pogoji (14. člen);
- se na skupščini ne piše zapisnik ali če zapisniki ni objavljen na spletni strani kolektivne organizacije (četrti odstavek 18. člena);
- zbrane avtorske honorarje in nadomestila ter prihodke pridobljene na podlagi naložb in lastna sredstva ne vodi na ločenih transakcijskih računih (drugi odstavek 23. člena);
- ne upošteva rokov v zvezi z delitvijo avtorskih honorarjev (27. člen);
- ne obvešča imetnikov pravic in drugih kolektivnih organizacij (29. člen);
- ne obvešča javnosti (30. člen);
- v letnem poročilu ni razvidno ločevanje kolektivnega upravljanja (drugi odstavek 31. člena);
- ne sestavi letno poročilo (peti odstavek 31. člena);
- ne sprejme letnega poročila (sedmi odstavek 31. člena);
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
31
- letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom ne predloži AJPES (osmi odstavek 31. člena);
- letno poročilo ni sestavljeno v skladu 32. členom;
- letnega poročila ne pregleda pooblaščeni revizor (33. člen);
- posebno poročilo revizije ne objavi na svoji spletni strani (peti odstavek 34. člena).
(2) Z globo od 500 do 2500 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba kolektivne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
64. člen
(prekrški neodvisnega subjekta upravljanja)
(1) Z globo od 500 do 5000 eurov se za prekršek kaznuje neodvisni subjekt upravljanja če:
- ne obvešča imetnikov pravic in drugih kolektivnih organizacij (29. člen);
- ne obvešča javnosti ( 4., 7., 10., 11., 13. in 14. točka prvega odstavka 30. člena);
(2) Z globo od 500 do 2500 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba neodvisnega subjekta upravljanja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
XIV. PREHODNE DOLOČBE
65. člen
(uskladitev z določbami tega zakona)
(1) Kolektivna organizacija, ki že ima dovoljenje pristojnega urada za opravljanje te dejavnosti, se uskladi z določbami tega zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(2) Kolektivne organizacije iz prejšnjega odstavka morajo po poteku roka iz prejšnjega odstavka posredovati pristojnemu uradu:
1. statut kolektivne organizacije,
2. pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;
3. pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
4. pravila o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev in uporabi teh prihodkov pridobljenih iz naložb;
5. pravila o dejanskih stroških nastalih s kolektivnim upravljanjem;
6. pravila o uporabi sredstev iz namenskih skladov;
7. pravila o obvladovanja tveganj in
8. repertoar.
(3) Če kolektivna organizacija ne predloži pristojnemu uradu dokumentov iz prejšnjega odstavka, ali če predloženi dokumenti niso v skladu z določbami tega zakona, pristojni organ začne postopek odvzema dovoljenja, pri čemer se smiselno uporablja določbe 59. člen tega zakona.
(4) Postopki nadzora, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu z ZASP, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnega zakona.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
32
(5) Pri odločanju o zahtevah za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, o katerih na dan uveljavitve tega zakona še ni bila izdana dokončna odločba, se uporabljajo določbe tega zakona.
(6) Postopki sodnega varstva zoper odločbe Sveta, ki na dan uveljavitve tega zakona tečejo po 157.d. členu ZASP, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnega zakona.
66. člen
(obvestilo imetnikom pravic)
Kolektivna organizacija, ki že ima dovoljenje pristojnega urada za opravljanje te dejavnosti, do 10. oktobra 2016 obvesti imetnike pravic, ki so jo pooblastili za upravljanje avtorske pravice do uveljavitve tega zakona, o njegovih pravicah iz 12. člena tega zakona.
67. člen
(dostop do izdajanja večozemeljskih licenc)
(1) Če kolektivna organizacija do 10. aprila 2017 ne izdaja ali ponuja izdajo večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del ali ne sklene sporazuma z drugo kolektivno organizacijo za zastopanje, lahko imetnik pravice za spletno uporabo glasbenih del za namene izdaje večozemeljske licence brez posledic pooblasti drugo kolektivno organizacijo, ki ima dovoljenje za upravljaje avtorske pravice za spletno uporabo glasbenih del na večozemeljski osnovi.
(2) Če imetnik pravic uresniči pravico iz prejšnjega odstavka kolektivna organizacija, ki ne ponuja izdaje večozemeljskih licenc, ne sme zahtevati umika pravice za spletno uporabo glasbenih del za namene izdaje enoozemeljske licence.
68. člen
(posredovanje podatkov Komisiji)
(1) Pristojni organ do 10. oktobra 2017 predloži Komisiji poročilo o razmerah in razvoju v zvezi z večozemeljskim licenciranjem v Republiki Sloveniji. Poročilo mora vsebovati zlasti informacije o razpoložljivosti večozemeljskih licenc, skladnosti delovanja kolektivnih organizacij z določbami tega zakona o večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del ter oceno razvoja izdajanja večozemeljskih licenc v Republiki Sloveniji s strani uporabnikov, potrošnikov, imetnikov pravic in drugih zainteresiranih strani.
(2) Pristojni organ do 10. aprila 2016 predloži Komisiji prvi seznam iz prvega odstavka 61. člena tega zakona.
69. člen
(razveljavitev predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona se razveljavi šesto poglavje ter 2. in 3. točka prvega odstavka 185. člena ZASP.
70. člen
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
33
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
II. OBRZALOŽITVE:
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
34
K 1. členu
Člen določa vsebino zakona. Zakon ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, upravljanje kolektivnih organizacij, delovanje Sveta za avtorsko pravo, postopek določitve tarif za uporabo avtorskih del, izdajanju večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
K2. členu
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravic za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. V predlogu se delno prenašata Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo in Direktiva Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic.
K 3. členu
V prvem odstavku se v skladu s točko a) člena 3 Direktive 2014/26/EU določa pojem kolektivne organizacije. Kolektivna organizacija je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje od pristojnega organa in je pooblaščena za upravljanje avtorske pravice v imenu več kot enega imetnika pravic, pri čemer je to njena edina ali glavna dejavnost in izpolnjuje vsaj eno ali obe od naslednji meril: i) je v lasti ali pod nadzorom svojih članov ali ii) je nepridobitna.
V skladu z recitalom (15) Direktive 2014/26/EU bi moralo biti imetnikom pravic na voljo, da opravljanje svojih pravic zaupajo neodvisnim subjektom za upravljanje. Taki neodvisni subjekti so pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Glavna razlika do kolektivnih organizacij je, da imetniki pravic neodvisnega subjekta za upravljanje nimajo v celotni ali delni lasti ter ga nimajo pod nadzorom.
V drugem odstavku se tako v skladu s točko b) 3. člena Direktive 2014/26/EU določa pojem neodvisnega subjekta za upravljanje, kot pravne osebe, ki je pridobila dovoljenje od pristojnega organa in je pooblaščena za upravljanje avtorske pravice v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov, pri čemer je to njena edina ali glavna pridobitna dejavnost in ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic.
V tretjem odstavku se določa uporaba določb za neodvisen subjekt upravljanja. Uporaba določb za neodvisen subjekt je določena v četrtem odstavku 2. člena Direktive 2014/26/EU. Za neodvisni subjekt upravljanja se uporabljajo določbe tega zakona o zahtevi in pridobitvi dovoljenja od pristojnega organa za upravljanje avtorske pravice, obveščanju imetnikov pravic in drugih kolektivnih organizacij, določene določbe o obveščanju javnosti preko spletne strani neodvisnega subjekta za upravljanje, določba o pogajanjih z uporabniki v zvezi s pogajanji v dobri veri za skupni sporazum ter določbe o nadzoru in kazenskih sankcijah.
V četrtem odstavku so določeni še drugi pojmi. Tako se imetnik pravic v skladu s točko c) 3. člena direktive opredeljuje kot vsako osebo, razen kolektivne organizacije, ki je imetnik avtorske ali sorodne pravice, ali ki je na podlagi sporazuma o koriščenju teh pravic ali na podlagi zakona, upravičena do avtorskega honorarja. Avtorski honorar pomeni katerikoli prihodek iz naslova uporabe avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
35
Avtorska in sorodne pravice in avtorsko delo so opredeljeni v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13 v nadaljevanju besedila: ZASP). Za namene tega zakona se kot pristojni organ določa Urad za intelektualno lastnino. Večozemeljska licenca je določena v skladu s točko m) 3. člena Direktive 2014/26/EU, pravice za spletno uporabo glasbenih del pa s točko n) 3. člena Direktive 2014/26/EU.
K 4. členu
Člen določa smiselno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na avtorsko pravico tudi za njene sorodne pravice.
K 5. členu
Imetnik pravic se v skladu z zakonom prosto odloča ali bo avtorsko pravico upravljal individualno ali preko kolektivne organizacije ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje, razen če ta zakon ne določa drugače. Tako zakon v 6. členu določa kdaj se lahko avtorska pravica upravlja le preko kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje).
Drugi odstavek določa, da imetnik pravic, ki je s pooblastilom prenesel upravljanje avtorke pravice na kolektivno organizacijo ali neodvisni subjekt upravljanja, te pravice ne more upravljati individualno, razen če ta zakon določa drugače. Tako zakon v 7. členu določa izjeme od obveznega kolektivnega upravljanja ter v 12. členu pravico imetnika pravic do uporabe katerekoli avtorske pravice na določenem delu za nekomercialno rabo.
K 6. členu
Člen določa obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Direktiva 2014/26/EU ne prepoveduje pravice države članice, da kljub svobodni izbiri imetnika pravic o načinu upravljanja avtorske pravice, določiti obvezno kolektivno upravljanje. V recitalu (19) Direktive 2014/26/EU je pojasnjeno, da je v primeru obveznega kolektivnega upravljanja, imetniku pravic izbira omejena na druge kolektivne organizacije. Tako bo lahko imetnik pravic v primeru obveznega kolektivnega upravljanja sam izbiral, kateri kolektivni organizaciji bo podelil pooblastilo za zastopanje, ne bo pa mogel teh pravic upravljati individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje.
Enako kot po veljavni zakonodaji, je za najbolj množične primere uporabe avtorskih del še naprej določeno obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, torej upravljanje pravic le po kolektivni organizaciji. V primerjavi z veljavnim 147. členom ZASP je obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic ohranjeno pri štirih primerih uporabe avtorskih del: priobčitvi javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (t. i. male pravice), razen pri pravici dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena ZASP, reproduciranju avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranju prek obsega iz 50. člena ZASP, kabelski retransmisiji avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali so pravice njihove lastne ali so jih prenesli nanje drugi imetniki pravic (obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avtorskih del določa Direktiva 93/83/ES) in pri pravici do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP (obvezno kolektivno upravljanje določa Direktiva 2011/77/EU).
Pri priobčitvi javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (1. točka) je pravica dajanja na voljo javnosti izvzeta iz obveznega kolektivnega upravljanja zaradi njene narave, ki omogoča učinkovito individualno upravljanje. Ker lahko imetniki pravic sami učinkovito upravljajo svojo pravico dajanja na voljo javnosti in sami odločijo, ali bodo neko delo objavili na svetovnem spletu, ni utemeljeno, da se jih omeji na obvezno kolektivno upravljanje te pravice po
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
36
kolektivni organizaciji. Če bodo želeli, bodo imetniki pravic še vedno lahko prostovoljno kolektivno upravljali to pravico po kolektivni organizaciji, ki jo bodo izbrali in za to pooblastili.
K 7. členu
Člen določa izjeme, glede na prejšnji člen, kdaj lahko imetnik pravic individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje, upravlja avtorsko pravico. Tako lahko imetnik pravic sam upravlja pravico javnega izvajanja svojega določenega neodrskega glasbenega in pisanega dela ter javnega prenašanja svoje žive izvedbe tega neodrskega glasbenega in pisanega dela. Pogoj za uveljavljanje teh pravic je, da imetnik pravic hkrati izvajalec in imetnik vseh materialnih avtorskih pravic na tem delu.
Imetnik pravic lahko sam upravlja tudi pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom, če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe.
Imetnik pravic lahko uveljavlja pravice iz tega člena individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje ne glede na to, ali je za upravljanje teh pravic pooblastil že katero kolektivno organizacijo. V tem primeru je imetnik pravic dolžan pet dni pred dogodkom obvestiti kolektivno organizacijo, ki jo je pooblastil za upravljanje pravic, da bo individualno, ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje, upravljal s pravicami iz tega člena.
K 8. členu
Člen določa splošno načelo kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v skladu s 4. členom Direktive 2014/26/EU. Kolektivne organizacije morajo delovati v najboljšem interesu imetnikov pravic, katerih pravice zastopajo, in jim ne nalagajo nobenih obveznosti, ki niso objektivno potrebne za varstvo njihovih pravic in interesov ali za dejansko upravljanje njihovih pravic.
Članarina za članstvo v kolektivni organizaciji ni izrecno prepovedana s tem zakonom. Glede na vsebino tega načela (»ne nalagajo nobenih obveznosti objektivno potrebnih za varstvo pravic«) in glede na 25. člen tega zakona, ki omogoča kolektivnim organizacijam obračunati stroške upravljanja od zbranih avtorskih honorarjev, članarina sama po sebi ni skladna z določbami tega zakona. Kolektivna organizacija bi morala morebitno članarino obrazložiti v skladu z načelom iz tega člena.
K 9. členu
Člen določa vsebino zahteve za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in priloge, ki jih mora pravna oseba priložiti. Pravna oseba mora pri pristojnem organu predložiti statut in druge notranje akte, ki urejajo delovanje kolektivne organizacije (pravila o delitvi in izplačilu avtorskih honorarjev, pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev, pravila o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev, pravila o stroških upravljanja, pravila o uporabi sredstev iz namenskih skladov, pravila o obvladovanju tveganj), repertoar (seznam avtorskih del), seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje avtorske pravice, v primeru obveznega kolektivnega upravljanja pisma o nameri ali sporazumi o zastopanju, sklenjeni s tujimi kolektivnimi organizacijami ali mednarodnimi združenji. Ko predloži vse navedene dokumente, pristojni organ začne vsebinsko presojo pogojev za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic.
Neodvisni subjekt za upravljanje v vlogi pristojnemu organu priloži podatke o pravi osebi, podatke, ki dokazujejo da ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic in da je to njegova edina ali glavna pridobitna dejavnost. Priložiti
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
37
je potrebno tudi avtorske pravice in vrsto avtorskih del, na katere se zahteva za upravljanje nanaša ter seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili neodvisni subjekt za upravljanje.
K 10. členu
Dovoljenje kolektivni organizaciji bo pristojni organ izdal, če bodo izpolnjeni pogoji, nujno potrebni za učinkovito kolektivno upravljanje pravic. Dovoljenje se kolektivni organizaciji izda, če so statut in drugi notranji akti, ki urejajo delovanje kolektivne organizacije, v skladu z zakonom in omogočajo učinkovito kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avtorskih delih, za katere se zahteva dovoljenje. Pravna oseba mora imeti, v primerih obveznega kolektivnega upravljanja pravic, s tujimi kolektivnimi organizacijami ali mednarodnimi združenji podpisana pisma o nameri ali sklenjene sporazume o medsebojnem zastopanju. Pravna osebe mora pristojnemu organu dokazati, da razpolaga s potrebnimi sredstvi, osebjem in opremo potrebnim za kolektivno upravljanje.
Dovoljenje za kolektivno upravljanje iste vrste avtorske pravice na isti vrsti avtorskih del se lahko izda več pravnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena. S tem se odpravlja trenutni monopol kolektivnih organizacij. Določba širi izbiro imetniku pravic pri kolektivnem upravljanju avtorske pravice. Tudi v primeru obveznega kolektivnega upravljanja je prosta izbira imetnika pravic lahko omejena zgolj na druge kolektivne organizacije (recital (19) direktive). Tako bo lahko imetnik pravic, v primeru obveznega kolektivnega upravljanja, sam izbiral, kateri kolektivni organizaciji bo podelil pooblastilo za zastopanje, ne bo pa mogel teh pravic upravljati individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje. Imetnik pravic bo lahko, v skladu z zakonom in statutom kolektivne organizacije, preklical pooblastilo kolektivni organizaciji in pooblastil drugo kolektivno organizacijo, če bo ta nudila boljše pogoje zanj.
Dovoljenje neodvisnemu subjektu upravljanja bo pristojni organ izdal na podlagi zahteve in če bodo predloženi vsi ustrezni dokumenti. Dovoljenje se bo lahko izdalo več neodvisnim subjektom upravljanja. Zakon ne določa kaj se šteje za neodvisen subjekt upravljanja, ker tudi Direktiva v svoji definiciji (razen da niso v lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic) ne opredeljuje neodvisnosti subjekta). Recital (16) Direktive 2014/26/EU določa »neodvisnost« subjekta oziroma kdo se naj ne bi štel za neodvisnega. Tako se avdiovizualni producenti, glasbeni producenti, izdajatelji televizijskih programov in založniki ne smejo obravnavati kot neodvisni subjekti za upravljanje. Prav tako se za neodvisne subjekte ne morejo šteti managerji in agenti imetnikov pravic ter pooblaščenci, ki zastopajo imetnike pravic pri kolektivnih organizacijah.
Tretji odstavek določa smiselno uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek pri izdaji dovoljenja, pri čemer zoper odločbo pristojnega organa pritožba ni dovoljena, je pa možna tožba v upravnem sporu.
Ker statut in drugi notranji akti kolektivne organizacije bistveno vplivajo na opravljanje njenih nalog in je njihova skladnost z tem zakonom pogoj za izdajo dovoljenja, je treba določiti, da mora kolektivna organizacija, po pridobitvi dovoljenja, za vsako spremembo statuta ali drugega notranjega akta, posredovati pristojnemu organu v roku 14 dni od sprejetja.
Peti odstavek določa pravico kolektivnega upravljanja pravni osebi, ki ima status kolektivne organizacije v drugi državi članici, da kolektivno upravlja v Republiki Sloveniji brez pridobitve dovoljenja pristojnega organa v Republiki Sloveniji. Določba je potrebna zaradi omogočanja proste izbire imetnikov pravic pri izbiri kolektivne organizacije, ne glede na njen sedež. V zvezi s tem načinom kolektivnega upravljanja pristojni organ ne bo opravljal nadzora nad to kolektivno organizacijo, ampak bo v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona lahko
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
38
obvestil pristojni organ države članice, kjer ima kolektivna organizacija sedež, njeno morebitno neusklajeno delovanje (drugi odstavek 37. člena Direktive 2014/26/EU). Če se bo kolektivna organizacija iz druge države članice odločila za kolektivno upravljanje v Republiki Sloveniji preko podružnice, bodo za podružnico veljala ista pravila, kot za vse osebe slovenskega prava, ki kolektivno upravljajo.
K 11. členu
S predlogom člena se ureja odnos med kolektivno organizacijo in zunanjim izvajalcem. Kolektivna organizacija bo lahko s pogodbo v obliki notarskega zapisa prenesla na gospodarsko družbo opravljanje določenih nalog, v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic. Prenos nalog omogoča tudi tretji odstavek 2. člena Direktive 2014/26/EU.
Pogoj za takšen prenos je, v skladu s prej z omenjenim odstavkom in recitalom (17) Direktive 2014/26/EU, da so takšni subjekti v celoti ali delno v neposredni lasti kolektivne organizacije oziroma pod nadzorom kolektivne organizacije. Zato drugi odstavek predloga zakona določa, da je zunanji izvajalec v večinski lasti kolektivne organizacije oziroma ima v njej večino glasovalnih pravic.
Ker gre za izjemno pomemben prenos nalog, izven neposrednega vpliva imetnikov pravic, je potrebno, da s tem soglašajo imetniki pravic. Tako tretji odstavek določa, da takšna pogodba stopi v veljajo šele s potrditvijo na skupščini. Zaradi pomembnosti pogodbe se zahteva za potrditev skupščinskega sklepa večina treh četrtin na skupščini prisotnih glasovalnih pravic.
Četrti odstavek, v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Direktive 2014/26/EU, določa smiselno uporabo določb o kolektivnih organizacijah za zunanjega izvajalca.
K 12. členu
Člen ureja pravice imetnikov pravic v skladu s 5. členom Direktive 2014/26/EU.
Prvi odstavek, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, daje imetniku pravic pravico, da svobodno izbere organizacijo za kolektivno upravljanje, ki bo upravljala njegove pravice na določenem delu, za ozemlja po lastni izbiri, ne glede na državo članico državljanstva ali prebivališča imetnika pravic ali državo članico sedeža kolektivne organizacije.
Drugi odstavek določa, da lahko imetnik pravic za upravljanje določene avtorske pravice na določenem delu pooblasti le eno kolektivno organizacijo. Ker se odpravlja monopol kolektivnih organizacij in ima imetnik pravic možnost izbire med kolektivnimi organizacijami, je potrebno zagotoviti, da kolektivna organizacija upravlja zgolj tiste avtorske pravice na določenem delu, za katere jo je imetnik pravic pooblastil.
Tretji odstavek, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da kolektivna organizacija ne more zavrniti upravljanje pravic, če upravljanje takšne avtorske pravice na takšni vrsti avtorskih del spada med njene dejavnosti.
Četrti odstavek, v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, daje pravico imetniku pravic da, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, dovoli uporabo katerekoli avtorske pravice na določenem delu za nekomercialno rabo. Pogoj za uresničevanje te pravice je, da obvesti kolektivno organizacijo vsaj pet dni pred izdajo takšnega dovoljena.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
39
Peti odstavek, v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da lahko imetnik pravic v delu ali v celoti prekliče pooblastilo. Imetnik pravic mora o preklicu pisno obvestiti kolektivno organizacijo en mesec pred začetkom učinkovanja preklica. Direktiva 2014/26/EU določa maksimalni rok za obvestilo šest mesecev. Kolektivna organizacija lahko v statutu določi, da preklic pooblastila začne učinkovati z pričetkom novega poslovnega leta.
Šesti odstavek, v skladu s petim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da je imetnik pravic upravičen do avtorskih honorarjev, ki jih je kolektivna organizacija zbrala za njegov račun za uporabo njegovih del do začetka učinkovanja preklica pooblastila. Do začetka učinkovanja preklica pooblastila ima imetnik pravic vse pravice, kot drugi člani kolektivne organizacije.
Sedmi odstavek, v skladu s šestim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da kolektivna organizacija ne more pogojevati preklica pooblastila z zahtevo, da se za upravljanje avtorske pravice pooblasti druga kolektivna organizacija.
Osmi odstavek, v skladu z osmim odstavkom 5. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da mora kolektivna organizacija pred pridobitvijo pooblastila obvestiti imetnika pravic o njegovih pravicah.
K 13. členu
Kolektivna organizacija bi morala delovati v najboljšem interesu imetnikov pravic. Zato je ključno, da se zagotovi sistemska rešitev, ki imetnikom pravic, ki so pooblastili kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic, omogoči, na podlagi članstva v kolektivni organizaciji, sodelovanje pri upravljanju kolektivne organizacije in sprejemanju najbolj ključnih odločitev kolektivne organizacije. Predlog zakona ne predpisuje prevzema določene pravne oblike za kolektivno organizacijo. Izbira oblike pravne osebe je prepuščena pobudnikom ustanovitve kolektivne organizacije. Je pa nujno, zaradi vključenosti imetnikov pravic v sprejemanje ključnih odločitev kolektivne organizacije, zagotoviti, da se ne glede področne zakone, ki urejajo status pravne osebe, od pridobitve do preklica dovoljenja, za to pravno osebo v zvezi z upravljanjem uporabljajo določbe tega zakona. Tako bo, ne glede na to, ali bo kolektivna organizacija zavod, zadruga ali društvo, za čas trajanja dovoljenja imela skupščino, nadzorni odbor in poslovodstvo, za katere se bodo uporabljale določbe tega zakona.
Drugi odstavek, v skladu z drugim odstavkom 6. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da ima imetnik pravic ali osebe, ki ga zastopajo, pravico, da v skladu s tem zakonom postanejo člani kolektivne organizacije, ki upravlja z njegovimi pravicami.
Tretji odstavek določa, da bi moralo članstvo v kolektivnih organizacijah temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih pravilih. Predlagatelj, razen te določbe, pušča kolektivni organizaciji pravico, da sama določi pogoje za članstvo. Zahteva pa se, da so pogoji za članstvo določeni v statutu (15. člen) in objavljeni na spletni strani kolektivne organizacije (30. člen).
V četrtem odstavku je dana zakonska predpostavka, da je s pooblastilom imetnika pravic kolektivni organizaciji bila dana prošnja za članstvom, na katero mora kolektivna organizacija odgovoriti v roku 30. dni. Zakonska predpostavka je potrebna, da se zagotovi dovolj ažurno odločanje o pravici imetnika pravic, da postane član kolektivne organizacije. Če kolektivna organizacija zavrne prošnjo za članstvo, mora imetniku pravic to pisno obrazložit.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
40
V petem odstavku je, v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Direktive 2014/26/EU, dana obveznost kolektivni organizaciji, da svojim članom omogoči komunikacijo v elektronski obliki.
V šestem odstavku je, v skladu s petim odstavkom 6. člena Direktive 2014/26/EU, določeno, da mora kolektivna organizacija voditi evidenco svojih članov. Kolektivna organizacija mora takoj, po sprejemu pozitivne odločitvi na prošnjo za članstvo, vpisati imetnika pravic v evidenco članstva. V evidenci so vpisani vsi člani, število glasovalnih pravic posameznega člana ter skupno število članov in glasovalnih pravic. Evidenca mora biti dostopna na spletnih straneh kolektivne organizacije njenim članom in pristojnemu organu.
K 14. členu
Člen določa, da mora kolektivna organizacija avtorske pravice imetnikov pravic, ki niso njeni člani upravljati enako, kakor avtorske pravice svojih članov. Zahteva je v skladu 7. členom Direktive 2014/26/EU. To pomeni, da se uporabljajo določbe o delitvi, obveščanju in reševanju sporov na enka način za člane, kot imetnike pravic, ki niso člani kolektivne organizacije. Nima pa tak imetnik pravic članskih pravic in ne more vplivati na upravljaske odločitve kolektivne organizacije.
K 15. členu
Člen določa vsebino statuta kolektivne organizacije. Statut je ključni dokument, ki ureja tista vprašanja, ki so ključna za učinkovito delovanje kolektivne organizacije.
Prvi odstavek določa vsebino statuta in obveznost sklenitve statuta v notarski obliki. Statut mora poleg vsebin, ki jih urejajo drugi predpisi in ta zakon vsebovati ime oziroma firmo in sedež kolektivne organizacije ter njen poslovni naslov; dejavnost kolektivne organizacije; število članov poslovodstva in nadzornega odbora; mandatno dobo članov poslovodstva in nadzornega odbora; obliko in način objav pomembnih informacij za kolektivno organizacijo ali njene člane; vrste avtorskih del in vrste avtorske pravice, ki jih na teh delih upravlja kolektivna organizacija; pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, ki morajo biti določeni tako, da se pod enakimi pogoji lahko včlanijo vsi imetniki pravic, vključno z drugimi kolektivnimi organizacijami in združenji imetnikov pravic, ter pogoji za preklic pooblastila; način zbiranja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih po pooblastilu imetnika pravic upravlja kolektivna organizacija, način vodenja repertoarja avtorskih del in način vpogleda v ta repertoar; pravice članov in način njihovega sodelovanja v organih kolektivne organizacije, vključno z enakopravnim zastopanjem posameznih kategorij imetnikov avtorskih pravic v vsakem organu; obveznosti članov glede sporočanja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih upravlja kolektivna organizacija, ter podatkov, potrebnih za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil; način reševanja sporov med kolektivno organizacijo in članom ali tujo kolektivno organizacijo, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju, ter med kolektivno organizacijo in uporabnikom, ki mora biti določen tako, da zagotavlja dostop do učinkovitih in pravočasnih postopkov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, pri čemer morajo biti odgovori kolektivne organizacije pisni in obrazloženi; pogoje za obnavljanje in prenehanje članstva v kolektivni organizaciji, vključno s predčasnim prenehanjem članstva ter predčasnim preklicem pooblastila za določene pravice ali določena avtorska dela.
Namen predlaganega drugega odstavka je preprečiti, da bi imetniki pravic odločali o vprašanjih, ki se ne nanašajo na njihove pravice ali njihova dela, kadar se v isti kolektivni organizaciji združijo različni imetniki pravic, npr. avtorji in imetniki sorodnih pravic, ali avtorji različnih vrst avtorskih del, npr. glasbenih in literarnih. To pomeni, da npr. avtorji glasbenih
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
41
del ne morejo odločati o vprašanjih kolektivnega upravljanja literarnih del in obratno. Seveda pa skupaj odločajo o vprašanjih, ki so skupna vsem članom.
Tretji odstavek določa načelo statutarne strogosti, ki dovoljuje drugačno urejanje vprašanj, ki jih določa zakon samo pod pogojem, da zakon to izrecno dovoljuje.
Ker gre za ključni dokument kolektivne organizacije, je za sprejem statuta in vsako njegovo spremembo zahtevana večina najmanj treh četrtin na skupščini prisotnih glasovalnih pravic.
K 16. členu
Skupščina je organ preko katerega člani uresničujejo svoja upravljaska upravičenja do kolektivne organizacije in lahko vplivajo na sprejem njenih ključnih odločitev oziroma sklepov. Vsak član ima, v skladu z devetim odstavkom 8. člena Direktive 2014/26/EU, pravico sodelovati na skupščini in pravico do glasovanja.
V drugem odstavku je zapisano temeljno načelo, da ima vsak član en glas. Deveti odstavek 8. člena Direktive 2014/26/EU omogoča državam članicam omejevanje pravice sodelovanja in drugačno ureditev pravice do uveljavljanja glasovalnih pravic na skupščini. Predlagatelj se je odločil, da lahko kolektivne organizacije v statutu določijo drugačna pravila v zvezi z načelom en član en glas, ki temeljijo na trajanju članstva, višini prejetih avtorskih honorarjev s strani kolektivne organizacije ali številu avtorskih del. S tem se daje možnost, da se zagotovi večji vpliv imetnikov pravic, ki so ustvarjalnejši oziroma izpolnjujejo merila za več glasovalnih pravic. Predlagatelj prepušča konkretno oblikovanje meril kolektivni organizaciji, pri čemer je določeno, da morajo biti merila sorazmerna, določena v statutu ter se zagotavlja transparentnost z objavo meril na spletni strani kolektivne organizacije.
Tretji odstavek, v skladu desetim odstavkom 8. člena Direktive 2014/26/EU, omogoča članu, da lahko pooblasti katerokoli drugo osebo, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje na skupščini, pri čemer takšno pooblastilo ne sme povzročiti navzkrižja interesov. Namen imenovanja pooblaščencev je spodbuditi čim bolj aktivno sodelovanje članov na skupščini, na kateri lahko uresničujejo svoje članske pravice, brez da se udeležijo same skupščine.
Četrti odstavek, v skladu z desetim odstavkom 8. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da vsako pooblastilo velja samo za eno skupščino. Pooblaščenec ima na skupščini enake pravice, kot bi jih imel član, pri čemer je pooblaščenec zavezan, da glasuje v skladu z navodili člana.
Peti odstavek določa kdaj se skliče skupščina. Skupščino je potrebno sklicati v primerih določenih z zakonom ali statutom in takrat, če je to v korist kolektivne organizacije. V vsakem primeru je potrebno skupščino sklicati enkrat letno. S tem se zadosti zahtevi iz drugega odstavka 8. člena Direktive 2014/26/EU.
Šesti odstavek omogoča udeležbo pristojnega organa na skupščini.
K 17. členu
Člen določa način sklica skupščine. Ker postaja skupščina kolektivne organizacije osrednji organ, preko katerega člani (imetniki pravic) lahko uveljavljajo svoja upravljaljska upravičenja do kolektivne organizacije in preko nje vplivajo na sprejetje ključnih sklepov in dokumentov, je potrebno zakonsko normiranje načina sklica skupščine.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
42
Prvi odstavek določa, da se skupščina skliče vsaj 30 dni pred zasedanjem skupščine. Za aktivno udeležbo članov (imetnikov pravic) in pripravo na skupščino je potreben določen čas.
Drugi odstavek določa, da skupščino skliče poslovodstvo. Poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije, organizacija skupščine je del vodenja poslov kolektivne organizacije.
Tretji odstavek določa izreden sklic skupščine oziroma sklic skupščine na zahtevo manjšine. Poslovodstvo je, poleg rednega sklica iz prejšnjega člena, dolžno sklicati skupščino, če tako zahteva pet odstotkov vseh glasovalnih pravic, pri čemer lahko statut določi nižji odstotek glasovalnih pravic. Zahtevi je potrebno predložiti dnevni red skupščine in predlagane sklepe.
Četrti odstavek določa obveznost poslovodstva, da na zahtevo manjšine članov skliče skupščino čim prej, vendar ne kasneje kot dva meseca od predložitve zahteve, sicer lahko sodišče člane, ki so predložili zahtevo za sklic, pooblasti za sklic skupščine.
Peti odstavek določa, da mora kolektivna organizacija obvestilo o sklicu posredovati vsakemu članu, v katerem mora biti naveden dnevni red in predlogi sklepov. Predlagatelj ne predpisuje načina posredovanja obvestila, kolektivna organizacija lahko uporabi elektronski način posredovanja obvestila.
Zaradi zagotavljanja transparentnosti je potrebno sklic objaviti na spletnih straneh AJPES in na spletni strani kolektivne organizacije.
Sedmi odstavek določa, da je skupščina, ki je sklicana v nasprotju z določbami tega člena, nična, pri čemer se iz ničnosti izvzame obveznost obvestila vsakega člana o sklicu skupščine. Izvzetje je potrebo, ker bi lahko vsak član, ki na tak ali drugačen način ne bi dobil obvestila (sprememba naslova), lahko uveljavljal ničnost. Tak ukrep bi bil nesorazmeren.
K 18. členu
Prvi odstavek, v skladu četrtim in petim odstavkom 8. člena Direktive 2014/26/EU, določa pristojnosti skupščine. Pristojnosti lahko razdelimo v tri sklope.
V prvem sklopu odločajo člani o skupnih zadevah. V to sodi sprejetje in vsaka sprememba statuta, imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora, prejemki članov nadzornega odbora, odobritev združitev, ustanavljanje podružnic in pridobitvi drugih poslovnih deležev, imenovanje revizorja, sprejem letnega poročila in potrditev pogodbe z zunanjim izvajalcem.
V drugi sklop sodijo sprejem različnih pravil, pomembnih za učinkovito kolektivno upravljanje v korist imetnikov pravic na različnih vrstah avtorskih del. Skupščina odloča o pravilih delitve in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, pravilih o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev, pravilih o naložbeni politiki glede prihodkov iz avtorskih honorarjev, pravilih o stroških upravljanja, pravilih o uporabi sredstev iz namenskih skladov ter o uporabi narazdeljenih zneskov iz avtorskih honorarjev.
V tretji sklop sodijo odločitve, ki jih lahko skupščina s sklepom prenese na nadzorni odbor. V ta sklop sodijo odločitve o imenovanju, razrešitvi, prejemkih in odpravnini članov poslovodstva, pravila o obvladovanju tveganj, odobritvi nakupa, prodaje ali hipoteke na nepremičnine, odobritvi najema posojil ali zagotavljanja zavarovanj za posojila.
Drugi odstavek določa, da je za sprejem skupščinskega sklepa potrebna večina na skupščini prisotnih glasovalnih pravic, razen če zakon ali statut ne določata višje večine.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
43
Tretji in četrti odstavek sta namenjena zagotavljanju transparentnosti sprejemanja odločitev najvišjega organa skupščine. Tretji odstavek določa sestavo seznama, pri čemer je potrebno, če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del, zagotoviti, da seznam vključuje glasovalne pravice za vsako skupino imetnikov pravic. Četrti odstavek določa obvezo pisanja zapisnika, ki ga podpiše predsednik skupščine. Zapisnik je potrebno v roku dveh ni objaviti na spletnih straneh kolektivne organizacije.
K 19. členu
Člen, v skladu z 9. členom Direktive 2014/26/EU, določa pristojnosti in delovanje nadzornega odbora kolektivne organizacije. Sestavo, število članov in mandatno obdobje določa statut kolektivne organizacije. Sestava nadzornega sveta, v skladu z drugim odstavkom 9. člena Direktive 2014/26/EU, zagotavlja različnim kategorijam članom uravnoteženo zastopanost v nadzornem organu.
Drugi odstavek določa pristojnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor nadzira poslovodstvo pri vodenju poslov in spremlja izvajanje sprejetih sklepov skupščine. Med te sodi tudi nadziranje uporabe sprejetih pravil na skupščini.
Tretji odstavek določa, da morajo člani nadzornega odbora pri opravljanju svojih nalog delovati v dobro kolektivne organizacije in njenih članov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Četrti odstavek določa sklic nadzornega odbora. Odbor skliče predsednik, sklican pa mora biti vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa statut kolektivne organizacije.
Peti odstavek določa, da ima vsak član nadzornega odbora en glas. Nadzorni odbor je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov, če statut ne določa drugače. Za veljavnost sklepa je potrebna večina oddanih glasov, če ni s statutom določeno drugače.
Šesti odstavek daje pravico nadzornemu organu, da lahko od poslovodstva zahteva kakršne koli podatke, potrebne za izvajanje nadzora.
Na sejah nadzornega odbora je potrebo pisati zapisnik, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora.
Osmi odstavek določa, da za člana nadzornega odbora ne more biti imenovana oseba, ki ne more biti član organa ali nadzor, kot določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 v drugem odstavku 255. člena določa kdo ne more biti član organa vodenja ali nadzora. To je oseba, ki je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe (kolektivne organizacije), je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, oseba, ki ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica in oseba, ki je bila član organa vodenja ali nadzora, nad katerim je bil začet stečajni postopek in je bila pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom.
K 20. členu
Člen določa pristojnosti in način dela poslovodstva. Obveznosti članov poslovodstva določa 10. člen Direktive 2014726/EU.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
44
Prvi odstavek določa, da poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije samostojno in na lastno odgovornost. S tem se odgovornost za vodenje poslov kolektivne organizacije ne more prelagati na druge. Poslovodstvo je dolžno svoje naloge, razen tistih za katere poslovodstvo ni odgovorno, ampak jih opravljata nadzorni odbor ali skupščina, voditi samostojno in na lastno odgovornost. V skladu 21. členom tega zakona je poslovodstvo odškodninsko odgovorno, če pri vodenje poslov dela škodo kolektivni organizaciji. Drugi odstavek določa, da poslovodstvo zastopa in predstavlja kolektivno organizacijo.
Tretji odstavek, v skladu s prvim odstavkom 10. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da mora poslovodstvo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro kolektivne organizacije in njenih članov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Četrti odstavek določa obveznost, da poslovodstvo vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu odboru o poslovanju kolektivne organizacije in poteku poslov, še posebej o vseh zbranih avtorskih honorarjih in stroških upravljanja, pri čemer morajo biti vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti avtorskih del, vrsti uporabe in stroških upravljanja.
Peti odstavek določa, da za člana poslovodstva ne more biti imenovana oseba, ki ne more biti član organa ali nadzor, kot določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).
K 21. členu
Člen določa odškodninsko odgovornost članov nadzornega odbora in poslovodstva. Člani so solidarno odgovorni kolektivni organizaciji za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevki zastarajo v petih letih od nastanka škode.
K 22. členu
Člani nadzornega odbora in poslovodstva morajo, v skladu tretjim odstavkom 9. člena in drugim odstavkom 10. člena Direktive 2014/26/EU, vsako leto na skupščini podati pisno individualno izjavo o nasprotju interesov.
Vsebino izjave določa drugi odstavek 10. člena Direktive 2014/26/EU. Izjava mora vsebovati informacije a vseh interesih, ki jih ima v kolektivni organizaciji član nadzornega odbora oziroma poslovodstva, vsakem plačilu prejetem od kolektivne organizacije, vseh prejetih avtorskih honorarjih ter o obstoju kakršnega koli dejanskega ali morebitnega nasprotja med njihovimi osebnimi interesi in interesi kolektivne organizacije ali med njihovimi kakršnimi koli obveznostnimi do kolektivne organizacije in dolžnostmi do katere koli druge pravne ali fizične osebe.
K 23. členu
Upravljanje z avtorskimi honorarji ureja Poglavje 2 Direktive 2014/26/EU. Prvi odstavek, v skladu z drugim odstavkom 11. člena Direktive 2014/26/EU, določa, da kolektivna organizacija skrbno zbira, upravlja in dodeljuje avtorske honorarje.
V skladu s tretjim odstavkom 11. člena Direktive 2014/26/EU mora kolektivna organizacija ločeno voditi zbrane avtorske honorarje ter naložbene prihodke iz njih, ter morebitna lastna sredstva in prihodke iz teh sredstev. Takšno ločevanje je nujno zaradi učinkovitosti pobiranja in delitve avtorskih honorarje imetnikom pravic.
Tretji odstavek, v skladu s četrtim odstavkom 11. člena Direktive 2014/26/EU, zahteva od kolektivne organizacije uporabo zbranih avtorskih honorarjev, samo za razdelitev imetnikom
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
45
pravic in odbitek za stroške upravljanja. Ne glede na to lahko, v skladu s 26. členom tega zakona, uporabi del zbranih avtorskih honorarjev za namenske sklade.
Predlagatelj zakona glede vrste z zakonom predpisanih pravil prepušča kolektivnim organizacijam, da jih oblikujejo same. Zahteva je zgolj, da se sprejmejo na skupščini kolektivne organizacije. Glede pravil o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev, predlagatelj v četrtem odstavku določa temeljno načelo upoštevanja številčnosti uporabe posameznega avtorskega dela. Pravila, ki ne upoštevajo tega temeljnega načela, so nična.
Kolektivna organizacija lahko, tudi v skladu s petim odstavkom 11. člena Direktive 2014/26/EU, vložijo zbrane avtorske honorarje v naložbe. Predlagatelj je zaradi varnosti naložb zbranih avtorskih honorarjev in izpolnjevanja pogojev iz omenjenega odstavka direktive predpisal, da se lahko zbrani avtorski honorarji naložijo zgolj v bančne depozite (prihodki iz naložb), pri čemer to ne sme vplivati na roke delitve iz 27. člena tega zakona.
K 24. členu
Vsebina člena je enaka dosedanjemu 154. členu ZASP in se zgolj prenaša v ta zakon.
K 25. členu
Prvi odstavek določa stroške upravljanja, kot stroške kolektivne organizacije, ki so nastali z ustreznim in razumnim upravljanjem kolektivne organizacije, ki je v korist imetnikom pravic in so nujno potrebni za uresničevanje dejavnosti kolektivne organizacije.
Stroški upravljanja morajo biti, v skladu drugim odstavkom 12. člena Direktive 2014/26/EU, razumni in v skladu s pravili o stroških nastalih s kolektivnim upravljanjem. Stroški upravljanja morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 12. člena Direktive 2014/26/EU utemeljeni in dokumentirani.
Predlagatelj se ni odločil, da omeji najvišje možne stroške upravljanja v kolektivnih organizacijah. Odločitev o tem je prepustil kolektivnim organizacijam oziroma članom, ki morajo to odločitev določiti v statutu, za katerega je potrebna večina treh četrtin na skupščini prisotnih glasovalnih pravic. Zakonska omejitev stroškov tudi ni več smiselna, ker ni več z zakonom predpisanega monopola. Višina stroškov upravljanja bo lahko tudi eden izmed pomembnih elementov pri izbiri kolektivne organizacije.
Četrti odstavek, v skladu s prvim odstavkom 12. člena Direktive 2014/26/EU, določa obveznost kolektivne organizacije, da mora pred začetkom upravljanja avtorske pravice imetnika pravic obvestiti o pravilih o stroških upravljanja.
K 26. členu
Četrti odstavek 12. člena Direktive 2014/26/EU omogoča kolektivnim organizacijam oblikovanje različnih skladov.
Prvi odstavek določa, da lahko kolektivna organizacija, v skladu s statutom, oblikuje različne sklade. Skladi so ločena namenska sredstva, oblikovana za namen spodbujanja kulturnoumetniškega ustvarjanja, pri čemer morajo večino teh sredstev prejeti še neuveljavljeni avtorji, za socialne ali izobraževalne namene.
V drugem odstavku določa, da se lahko vplačujejo samo nerazdeljena sredstva in sredstva na podlagi izrecnega soglasja imetnika pravic ali tuje kolektivne organizacije, s katero ima kolektivna organizacija sklenjen skupni sporazum.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
46
Sredstva sklada se morajo voditi ločeno na računu kolektivne organizacije, vplačila in izplačila iz sklada pa se izvajati v skladu s sprejetimi pravili o namenskem skladu.
K 27. členu
Ta člen, v skladu s 13. členom Direktive 2014/26/EU, določa način delitve zbranih avtorskih honorarjev. Termin »delitev« pomeni v prvem koraku dodelitev prejetega avtorskega honorarja imetniku pravic ter v drugem koraku izplačilo tega avtorskega honorarja temu imetniku pravic.
Prvi odstavek določa redno, skrbno in natančno delitev in izplačilo avtorskih honorarjev, v skladu s sprejetimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev.
V drugem odstavku se določa rok delitve (dodelitve in izplačila) avtorskih honorarjev. Delitev mora kolektivna organizacija izvesti čim prej, najkasneje pa v roku devetih mesecev po koncu poslovnega leta, v katerem so bili izbrani. Rok se lahko preseže samo v primeru, če objektivni razlogi za zamudo niso na strani kolektivne organizacije ali zunanjega izvajalca. Naložba zbranih honorarjev v bančni depozit ni opravičljiv razlog za zamudo pri delitvi.
V tretjem odstavku je določeno, da kadar avtorskih honorarjev ni možne dodeliti (razvrstiti) med avtorje, jih je potrebno voditi na ločenem računu kolektivne organizacije. V nadaljevanju je predpisan postopek obravnavanja takšnih nerazvrščenih avtorskih honorarjev.
Četrti odstavek nalaga kolektivni organizaciji dolžnost, da izvede vse potrebne ukrepe za določitev imetnika pravic. Kolektivna organizacija mora po poteku najdaljšega možnega roka delitve (9 mesecev od konca poslovnega leta) najkasneje v roku treh mesecev dati imetnikom pravic, ki jih zastopa in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima sklenjen sporazum o zastopanju, na razpolago informacije o avtorskih delih, za katerega imetnika pravic ni bilo mogoče določiti.
Takšna informacija mora, v skladu s šestim odstavkom, vsebovati, če kolektivna organizacija razpolaga z njimi, naslov dela, ime in priimek imetnika pravic, ime ali firmo založnika ter katerokoli drugo informacijo, ki bi lahko prispevala k ugotovitvi imetnika pravic.
Če kolektivna organizacija tudi po vseh zgoraj navedenih aktivnostih ne more določiti imetnika pravic, mora dati informacijo na razpolago javnosti, najpozneje v roku enega leta po izteku trimesečnega roka iz petega odstavka. Po treh letih od konca poslovnega leta, v katerem so bili avtorski honorarji pobrani, se lahko šteje, da so zneski nerazdeljeni. O uporabi nerazdeljenih zneskov odloča skupščina.
K 28. členu
Kolektivne organizacije lahko upravljajo z avtorsko pravico v okviru sporazuma o zastopanju z drugo kolektivno organizacijo. V primeru obveznega kolektivnega upravljanja so takšni sporazumi z tujimi kolektivnimi organizacijami pogoj za pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje od pristojnega organa.
V prvem odstavku je, v skladu s 14. členom Direktive 2014/26/EU, določeno, da kolektivna organizacija ne sme imetnike pravic kolektivne organizacije, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju, obravnavati drugače od svojih imetnikov pravic.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
47
V drugem in tretjem odstavku se, v skladu s 15. členom Direktive 2014/26/EU, določa, da lahko kolektivna organizacija, od tako zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil, odšteje zgolj stroške upravljanja, če pa sporazum o zastopanju tako določa, pa tudi odbitke za sklade. Za delitev zbranih avtorskih honorarjev se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.
K 29. členu
6. poglavje tega zakona ureja pravila o obveščanju imetnikov pravic in drugih kolektivnih organizacij ter javnosti. Z njim se v slovenski pravni red prenašajo zahteve 5. poglavja Direktive 2014/26/EU o preglednosti in poročanju, zlasti določbe 18. do 21. člena navedene direktive.
Vzpostavitev pravil o obveščanju je pomembno za okrepitev zaupanja imetnikov pravic, uporabnikov in drugih kolektivnih organizacij v storitve upravljanja pravic, ki jih zagotavljajo kolektivne organizacije. Kolektivne organizacije bi zato morale izpolnjevati posebne zahteve glede preglednosti svojega delovanja. Vsaka kolektivna organizacija ali zunanji izvajalec, odgovoren za razdeljevanje ali plačilo zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, bi moral posameznim imetnikom pravic skladno z Direktivo 2014/26/EU vsaj enkrat letno zagotoviti določene informacije, kot na primer zneske, ki se jim razdelijo ali plačajo, in odbitke. Prav zato bi bilo treba od kolektivnih organizacij zahtevati, da drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, katerih pravice upravljajo na podlagi sporazumov o zastopanju, zagotovijo zadostne informacije, vključno s finančnimi informacijami.
Skladno z navedenim se v prvem odstavku tega člena določi obveznost kolektivne organizacije, da imetniku pravic, ki mu je dodelila prihodke iz pravic ali izplačala avtorski honorar, vsaj enkrat letno posreduje naslednje informacije:
- obdobje na katerega se nanaša izplačilo avtorskega honorarja;
- avtorske honorarje, izplačane imetniku pravic, razdeljene po posameznih pravicah;
- odbitke, povezane s stroški upravljanja;
- odbitke, povezane z namenskimi skladi, če je imetnik pravic dal soglasje;
- vse avtorske honorarje, ki imetniku pravic še niso bili izplačani, po posameznih obdobjih;
- kontaktne podatke imetnika pravic.
V primeru upravljanja pravic na podlagi sporazuma o zastopanju, mora kolektivna organizacija drugi kolektivni organizaciji v elektronski obliki najmanj enkrat letno zagotoviti informacije iz prve do pete alineje drugega odstavka tega člena:
- avtorske honorarje, prejete na podlagi sporazuma o zastopanju;
- odbitke, povezane s stroški upravljanja;
- odbitke, povezane z namenskimi skladi;
- informacije, komu je bila dodeljena in zavrnjena pravica uporabe avtorskega dela, ki ga zajema sporazum o zastopanju;
- sklepe, ki jih je sprejela skupščina članov, če so ti sklepi pomembni za upravljanje pravic po sporazumu o zastopanju.
Nadalje zahteva Direktiva 2014/26/EU od kolektivnih organizacij, da imetnikom pravic, drugim kolektivnim organizacijam in uporabnikom na njihovo zahtevo zagotovi informacije o obsegu dejavnosti organizacije in o delih ali drugi vsebini, ki jo zastopa.
Skladno z navedenim se v tretjem odstavku tega člena določi obveznost kolektivne organizacije, da na zahtevo imetnika pravic, kolektivne organizacije, s katero ima sklenjen
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
48
sporazum o zastopanju ali uporabnika posreduje brez nepotrebnega odlašanja repertoar avtorskih del ter pravic, ki jih zastopa neposredno ali preko sporazumov o zastopanju, ter ozemlja, ki jih pokriva. Informacije se posredujejo z elektronskimi sredstvi. Če zaradi obsega dejavnosti kolektivne organizacije to ni mogoče, mora kolektivna organizacija dati na razpolago vrste avtorskih del ter pravice, ki jih zastopa ter ozemlja, ki jih pokriva.
K 30. členu:
Med zahtevami Direktive 2014/26/EU je tudi obveznost objave in javne dostopnosti podatkov o kolektivni organizaciji in načinu izvajanja dejavnosti, vključno s statutom in splošno politiko glede provizij za upravljanje, odbitkov in tarif. Kolektivne organizacije bi morale objavljati tudi letno poročilo, ki vsebuje primerljive revidirane finančne informacije o njihovih dejavnostih.
V tem členu se zato določijo podatki in dokumenti kolektivne organizacija, ki jih kolektivna organizacija javno objavi na svoji spletni strani. V drugem odstavku se določi obveznost nenehnega posodabljanja podatkov in dokumentov in minimalni 5-letni rok objave letnega poročila z revizorjevim poročilom.
K 31. členu
Člen določa splošne določbe v zvezi s pripravo letnega poročila. Prvi odstavek določa splošno načelo priprave letnega poročila. Letno poročilo je sestavljeno jasno in pregledno ter izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti kolektivne organizacije, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
V drugem je določeno, da mora kolektivna organizacija, ki upravlja različne pravice na različni vrsti del, pripraviti letno poročilo na način, iz katerega je razvidno ločevanje kolektivnega upravljanja.
Tretji odstavek določa odgovornost pri pripravi letnega poročila. Člani poslovodstva in nadzornega odbora morajo skupaj zagotavljati, da so letne poročila sestavljena v skladu s pravili, pri čemer ravnajo v skladu s svojimi pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi. Letno poročilo morajo podpisati vsi člani poslovodstva.
Peti odstavek določa, da je potrebno letno poročilo sestaviti najkasneje v treh mesecih po zaključku poslovnega leta. Rok za sestavo je potreben, zaradi zagotavljanja drugih korakov pri sprejemanju letnega poročila (revizija, poročilo nadzornega odbora, sprejem na skupščini).
Šesti odstavek določa obveznost za nadzorni odbor, da po opravljeni reviziji preveri letno poročilo ter o ugotovitvah sestavi pisno poročilo za skupščino. V skladu s petim odstavkom 9. člena Direktive 2014/26/EU, mora v tem poročilu navesti kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje kolektivne organizacije med poslovnim letom.
Za sprejetje letnega poročila je odgovorna skupščina kolektivne organizacije, ki mora o tem z navadno večino odločati najkasneje osem mesecev po zaključku poslovnega leta.
Deveti odstavek določa obvezo predložitve letnega poročila kolektivne organizacije AJPES zaradi objave letnega poročila. S tem se zagotavlja transparentnost letnega poročila.
K 32. členu
Prvi odstavek določa sestavne dele letnega poročila kolektivne organizacije. Sestavo letnega poročila določa Priloga k Direktivi 2014/26/EU. Letno poročilo mora tako vključevati vsaj
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
49
bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, prilogo s pojasnili k računovodskim izkazom, poročilo o namenskih skladih, poročilo o izvedenih aktivnostih v poslovnem letu, poročilo o poslovanju z zunanjim izvajalcem, informacije o zavrnjenih dovoljenjih za uporabo avtorskih del, s katerimi upravlja kolektivna organizacija, izjave o nasprotju interesov iz 22. člena tega zakona, opis statusne oblike in načina upravljanja ter nadzora kolektivne organizacije, skupni znesek plačil, ki so ga v preteklem poslovnem letu prejeli od kolektivne organizacije, vključno z vplačili za dodatna pokojninska zavarovanja, ter vse druge ugodnosti v kakršnikoli obliki prejeli člani poslovodstva in člani nadzornega odbora, ločeno za vsako od teh skupin oseb in firmo oziroma imena ter sedež povezanih oseb in zunanjih izvajalcev.
Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti ali jih neposredno ali posredno v celoti ali delno nadzoruje kolektivna organizacija.
Drugi odstavek določa vsebino priloge k računovodskim izkazom. Priloga vsebuje zahtevane informacije iz drugega odstavka Priloge k Direktivi 2014/26/EU.
Tretji odstavek določa vsebino posebnega poročila o uporabi sredstev iz namenskega sklada. Vsebina poročila je v skladu s tretjim odstavkom Priloge Direktive 2014/26/EU.
Četrti odstavek določa vsebino poročila o poslovanju z zunanjim izvajalcem, v katerem je potrebno razkriti vse pravne posle, ki jih je kolektivna organizacija sklenila z zunanjim izvajalcem ter skupni znesek plačil s strani kolektivne organizacije razdelan po posameznih pravnih poslih.
K 33. členu
Letno poročilo mora, v skladu s četrtim odstavkom 22. člena Direktive 2014/26/EU, pregledati pooblaščeni revizor. Za revizorjevo poročilo se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 57. člena ZGD-1.
K 34. členu
Člen ureja pravico imetnikov pravic do izvedbe posebne revizije za pregled vodenja posameznih poslov kolektivne organizacije. Gre za pomembno manjšinsko pravico imetnikov pravic, če menijo, da se v kolektivni organizaciji pri vodenju poslov dogajajo nepravilnosti. Prvi odstavek določa, da lahko posebnega revizorja imenuje skupščina kolektivne organizacije z navadno večino na skupščini prisotnih glasovalnih pravic. V zahtevi za sklic skupščine predlagatelji predlagajo pooblaščenega revizorja in vrste poslov, ki naj bi bile predmet pregleda. Zahtevo za sklic skupščine lahko, v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona, zahtevajo člani, ki imajo vsaj pet odstotkov vseh glasovalnih pravic.
Če skupščina zavrne predlog, lahko manjšina imetnikov pravic, ki dosega vsaj 10 odstotkov vseh glasovalnih pravic, predlaga sodišču imenovanje posebnega revizorja. Za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je revidirala letno poročilo kolektivne organizacije v zadnjih petih letih.
Četrti odstavek določa obveznost kolektivne organizacije, da krije stroške posebne revizije. Kritje stroškov je pomembna olajšava manjšini imetnikov pravic pri uveljavljanju zahteve za posebno revizijo, pri čemer je potrebno, zaradi možnih izigravanj vlaganj posebne revizije, zagotoviti, da lahko kolektivna organizacija zahteva povrnitev stroškov, če se izkaže, da je bila posebna revizija neutemeljena.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
50
Peti odstavek določa obvezo po objavi revizorjevega posebnega poročila na spletnih straneh kolektivne organizacije.
K 35. členu
Člen povzema vsebino 157. člena ZASP. Nov je peti odstavek, ki v skladu s prvim odstavkom 16. člena Direktive 2014/26/EU, določa obveznost pogajanj med kolektivno organizacijo in uporabniki v dobri veri in zagotavljanje vseh potrebnih informacij za sklenitev sporazuma.
K 36. členu
Člen ureja način določitve tarife in začasne tarife za uporabo avtorskega dela. Prvi in drugi odstavek sta identična prvemu in drugemu odstavku 156. člena ZASP.
Tretji odstavek, v skladu z drugim odstavkom 16. člena Direktive 2014/26/EU, dodaja splošno napotilo, da mora tarifa odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija. Glede na okoliščine posameznega primera se lahko upoštevajo zlasti kriteriji, ki jih določa že zdaj veljavni tretji odstavek 156. člena ZASP. V primerjavi z veljavno določbo so predlagane manjše spremembe pri določitvi kriterija iz 1. in 6. točke. Doda se nova 7. točka, ki določa kot merilo primerljivost predlagane tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij v RS in Uniji.
Četrti odstavek določa način določitve začasne tarife. Če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še nikoli ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama določi začasno tarifo. Če ne obstajajo tarife drugih kolektivnih organizacij v Republiki Sloveniji za istovrstne avtorske pravice na enaki vrsti del, bo začasna tarifa primerljiva s povprečjem izbranih sedmih držav članic Evropske unije. Kot korelacijski faktor je potrebno upoštevati obseg repertoarja kolektivne organizacije in ustrezno prilagojena glede na bruto domači proizvod na prebivalca v enoti kupne moči v izbranih sedmih državah članicah Evropske unije in v Republiki Sloveniji.
Peti odstavek določa, da mora kolektivna organizacija obrazložiti začasno tarifo, sicer je ta nična. Kolektivna organizacija začasno tarifo skupaj z obrazložitvijo in vabilom k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
K 37. členu
Prvi odstavek določa obvezo kolektivne organizacije po enaki obravnavi istovrstnih uporabnikov. V skladu s četrtim odstavkom 16. člena Direktive 2014/26/EU, kolektivna organizacija zagotavlja z uporabniki komuniciranje v elektronski obliki.
V primerjavi z dosedanjo ureditvijo kolektivna organizacija ne more več zavrniti sklenitve pogodbe o neizključnem prenosu pravic s posameznim uporabnikom, tudi če bi ta v preteklosti kršil pravice imetnikov. Če ni plačeval avtorskih honorarjev, jih mora kolektivna organizacija izterjati po sodni poti, ne more pa mu onemogočiti, da za naprej uredi razmerje s kolektivno organizacijo.
Tretji odstavek vsebinsko ustreza drugemu odstavku 158. člena ZASP, z izrecno navedbo začasne tarife, ki jo določi kolektivna organizacija.
K 38. členu
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
51
Prvi odstavek, v skladu s 17. členom Direktive 2014/26/EU, določa, da morajo uporabniki varovanih del, v skladu v skupnem sporazumu določenem roku in obliki, poročati o uporabi pravic iz teh del in jih kolektivna organizacija potrebuje za pobiranje, razdelitev in plačilo avtorskih honorarjev.
Drugi do peti odstavek so identični drugemu do petemu odstavku 159. člena ZASP.
K 39. členu
Prvi odstavek določa, da lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov kadarkoli po objavi začasne tarife ali po štirih mesecih od začetka pogajanj zahtevata od Sveta določitev primerne tarife.
Postopek pred Svetom se začne s pisno zahtevo, ki vključuje podatke o vložniku, obrazložitev spornih vprašanj, poročilo o dotedanjem poteku pogajanj, vključno z dokazilom o začetku pogajanj in pa predlog tarife, ki naj jo določi Svet. Svet zahtevo posreduje nasprotni stranki.
Z namenom znižanja stroškov postopka pred Svetom in pospešitve odločanja o zadevah je v petem odstavku za stranke postopka pred Svetom predlagana časovna omejitev navajanja dejstev in predlaganja dokazov, in sicer lahko to storita do izteka enega meseca od začetka postopka ali od dneva, ko je bila o začetku postopka seznanjena. Z neomejenim vlaganjem vlog stranke zavlačujejo postopek, kar vpliva tudi na njegove stroške. Ti igrajo pomembno vlogo predvsem v primeru dveh finančno neenakih strank, saj lahko finančno močnejša stranka z zavlačevanjem postopka vpliva na drugo stranko in jo finančno oslabi, tako da v postopku zaradi nezmožnosti plačila stroškov ne more več sodelovati, zaradi česar se postopek pred Svetom zaključi.
V šestem odstavku je izrecno predpisano, da Svet ne more imenovati izvedenca. Svet kot tak je neke vrste izvedeniški in strokovni organ, zato za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti ne sme imenovati izvedenca, ker se pričakuje, da že sam (predsednik in člana Sveta) razpolaga z znanjem, ki je potrebno za odločanje o stvari. Lahko pa Svet strankam kadarkoli naloži, da predložijo izvedenska mnenja.
V sedmem odstavku se glede postopka pred Svetom uporabljajo določba zakona, ki ureja splošni upravni postopek z izjemo določb o upravnih sredstvih in izvržbi, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
K 40. členu
V členu je določena glavna in edina pristojnost Sveta za določanje tarif za uporabo avtorskih del.
K 41. členu
Svet sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik Sveta mora pogoje za okrožnega sodnika, člani Sveta morajo imeti vsaj pet let delovnih izkušenj, vsaj eden od predlaganih članov mora imeti univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri.
Tretji odstavek določa, da predsednik in člani Sveta ne smejo biti člani vodstva ali organa politične stranke; član organa upravljanja ali nadzora ali pooblaščenec kolektivne organizacije ali reprezentativnega združenja uporabnikov, oseba, ki je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
52
zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena. S takšnimi pogoji se želi zagotoviti neodvisno in nepristransko sestavo Sveta.
V četrtem odstavku je določen postopek imenovanja predsednika in članov. Predsednika in člane imenuje in razrešuje minister pristojen za gospodarstvo in minister, pristojen za kulturo. Z vključitvijo ministra, pristojnega za kulturo, se želi slediti želji imetnikov pravic po večjem vključevanju ministrstva, pristojnega za kulturo, na področje avtorskega prava.
Izbirno proceduro za predsednika in člane Sveta v celoti izvede pristojni organ. Ministra pristojna za gospodarstvo in kulturo lahko zgolj potrdita ali zavržeta predlagani seznam pristojnega organa. Ta objavi javni poziv za prijavo za predsednika in člane Sveta. V 30 dneh od roka za predložitev pristojni organ predloži ministru, pristojnemu za gospodarstvo in ministru, pristojnemu za kulturo predlagani seznam. Seznam vključuje enega kandidata za predsednika ali manjkajoče kandidate za člane. Ministra, pristojna za gospodarstvo lahko seznam potrdita ali pa ga zavrneta. Pristojnost izbire končnega seznama je dana pristojnemu organu, kot organu, ki pozna predmetno področje in ki je odgovoren za nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Svet ima sedež pri pristojnem organu. Pristojni organ je dolžan nuditi Svetu vso administrativno pomoč.
Svet sprejme o svojem delovanju poslovnik, ki ga objavi v Uradnem listu RS in je objavljen na spletni strani pristojnega organa.
V osmem odstavku je določena mandatna doba za predsednika in člana Sveta, ki traja šest let. Mandat predsedniku in članom preneha z dnem imenovanja novih članov. To pomeni, da če član nepreklicno odstopa, ostaja član do imenovanja novega člana s strani ministra, pristojnega za gospodarstvo in ministra, pristojnega za kulturo.
K 42. členu
Svet tarifo določi z odločbo. Drugi odstavek je identičen drugemu odstavku 157.b členu ZASP. Pravnomočna odločba je sestavni del skupnega sporazuma in se objavi v Uradnem listu RS in na spletni strani pristojnega organa. V petem odstavku je določeno, da odločba neha veljati, če se stranki sami dogovorita za nov skupni sporazum.
K 43. členu
Prvi in drugi odstavek sta identična prvemu in drugemu odstavku 157.c člena ZASP. Sprememba 1. in 2. alineje tretjega odstavka je redakcijske narave glede na tretji odstavek 157.c člena, ker so do nagrade in povrnitve stroškov upravičeni tako predsednik kot člani Sveta.
Peti in šesti odstavek sta identična petemu in šestemu odstavku 157.c člena.
Sprememba 1. in 2. alineje tretjega odstavka 157.c člena je redakcijske narave, ker so do nagrade in povrnitve stroškov upravičeni tako predsednik kot člani Sveta.
Določeno je, da višina nagrade za celotni postopek ne sme preseči zneska nagrade za šest mesecev. S tem se želi doseči pospešitev postopka ter znižanje in predvidljivost stroškov Sveta, kar je v korist strankam postopka. Poleg navedenega, se s predlagano omejitvijo se želi motivirati Svet, da bo deloval bolj učinkovito.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
53
Veljavni sedmi odstavek 157.c člen ZASP ne določa, kdaj Svet odloči o svojih stroških in kdaj izvede izplačilo, kar se je v praksi pokazalo za pomanjkljivost, saj pred pravnomočnostjo odločbe vsi stroški postopka še niso znani. Ta pomanjkljivost je odpravljena s predlaganim sedmim odstavkom, ki določa, da Svet (šele) po pravnomočnosti odločbe s posebnim sklepom odloči o stroških Sveta in o tem, ali mora ob upoštevanju položenega predujma katera od strank drugi povrniti ustrezen del plačanih stroškov Sveta, ter (šele) po pravnomočnosti tega sklepa izvede izplačilo svojim članom in predsedniku. Izrecno je določeno, da je pravnomočni sklep o stroških Sveta izvršilni naslov, ter da se njegova izvršba opravi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
K 44. členu
Namesto sodne poti neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot je določeno v 157.d členu ZASP, je predlagano, da je zoper odločbo ali sklep o stroških Sveta dovoljena tožba, ki se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v 30 dneh od vročitve odločbe ali sklepa o stroških. O tožbi odloča Upravno sodišče Republike Slovenije na svojem sedežu in v senatu treh sodnikov.
Svet je po zgledu državnih organov oproščen plačila sodnih taks v upravnem sporu.
Na novo je tudi določeno, kdo krije stroške postopka sodnega varstva zoper odločbo in sklep Sveta. Vsaka stranka v postopku sodnega varstva krije svoje stroške postopka, zato v primeru odprave odločbe ali sklepa Sveta, ta ne bo povrnil stroškov postopka nasprotni strani. Svet namreč nima svojih sredstev iz katerih bi lahko povrnil te stroške, zato bi v vsakem primeru te stroške nosile stranke kot del administrativnih stroškov Sveta.
K 45. členu
10. poglavje tega zakona ureja izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del. Z njim se v slovenski pravni red prenaša 3. poglavje Direktive 2014/26/EU, ki določa osnovne pogoje za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja za pravice imetnikov pravic za glasbena dela za spletno uporabo, ključno z besedili pesmi, s strani kolektivnih organizacij.
Pridobitev licence za vsako pravico pri spletnem izkoriščanju glasbenih del se zahteva že z Direktivo 2001/29/ES. Ponudniki spletnih storitev, pri katerih se uporabljajo glasbena dela, kot so glasbene storitve, ki potrošnikom omogočajo prenos ali pretočno predvajanje glasbe, in tudi druge storitve, ki zagotavljajo dostop do filmov ali iger, pri katerih je glasba pomemben element, morajo najprej pridobiti pravico do uporabe takih del. Kar zadeva imetnike pravic, so te pravice izključna pravica do reproduciranja in izključna pravica do priobčitve glasbenih del javnosti, ki vključuje pravico do dajanja na voljo javnosti. Te pravice lahko upravljajo posamezni imetniki pravic, kot so imetniki pravic ali glasbeni založniki, ali kolektivne organizacije, ki imetnikom pravic zagotavljajo storitve kolektivnega upravljanja. Različne kolektivne organizacije lahko upravljajo pravici imetnikov pravic do reproduciranja in do priobčitve javnosti. Poleg tega ima lahko v nekaterih primerih pravice za isto delo več imetnikov pravic, ki lahko za izdajanje licenc za svoj delež pravic za zadevno delo pooblastijo različne organizacije. Vsak uporabnik, ki želi zagotavljati spletno storitev, pri kateri potrošnikom ponuja širok izbor glasbenih del, bi moral združiti pravice za dela različnih imetnikov pravic in organizacij za kolektivno upravljanje pravic.
V praksi se je izkazalo, da je spletni trg za glasbene storitve v EU še vedno razdrobljen, digitalni enotni trg pa še ni popolnoma vzpostavljen. Zapletenost in zahtevnost, povezani s kolektivnim upravljanjem pravic v Evropi, sta v več primerih povzročili razdrobljenost
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
54
evropskega digitalnega trga za spletne glasbene storitve. To stanje pa je v popolnem nasprotju s hitro naraščajočim povpraševanjem s strani potrošnikov po dostopu do digitalne vsebine in povezanih inovativnih storitvah, vključno preko nacionalnih meja. Na drugi strani
komercialni uporabniki potrebujejo takšno politiko izdajanja licenc, ki ustreza splošni razširjenosti spletnega okolja in se uporablja za več ozemelj.
Ta člen določa področje uporabe pravil v tem poglavju. Določbe tega poglavje se bodo uporabljale za kolektivne organizacije z dovoljenjem za upravljanje avtorske pravice za glasbena dela pri izdajanju večozemeljskih licenc za spletno uporabo teh del.
Ne bodo pa se uporabljale za kolektivne organizacije, ki na podlagi prostovoljnega združevanja zahtevanih pravic in v skladu s pravili o konkurenci izdajo večozemeljsko licenco za spletno uporabo glasbenih del, za katero zaprosi izdajatelj programa, da lahko svoje radijske ali televizijske programe priobči in da na voljo javnosti istočasno s prvotnim oddajanjem, pred njim ali po njem, in tudi kakršen koli spletni material, vključno s predogledi, ki ga ustvari izdajatelj programa ali se ustvari zanj in je pomožen prvotnemu oddajanju radijskega ali televizijskega programa.
Odstopanje od pravil v tem poglavju je potrebno z namenom lažjega izdajanja licenc za spletno uporabo glasbenih del za namene istočasnega prenosa in prenosa z zamikom televizijskih in radijskih programov na spletu. Omejeno je le na tisto, kar je potrebno, da se omogoči dostop do televizijskih ali radijskih programov prek spleta, in na material, ki je jasno in podrejeno povezan s prvotnim oddajanjem, produciranim za namene, kot je dopolnjevanje, predogled ali pregled televizijskega ali radijskega programa. To odstopanje se omogoči pod pogojem, da ne bo povzročilo izkrivljanja konkurence z drugimi storitvami, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do posameznih glasbenih ali avdiovizualnih del prek spleta, ali omejevalnih ravnanj, kot je razdelitev trga ali potrošnikov, kar bi bilo v nasprotju s členom 101 ali 102 PDEU.
K 46. členu:
Direktiva 2014/26/EU vzpostavlja potrebno minimalno kakovost čezmejnih storitev, ki jih opravljajo kolektivne organizacije.
Skladno z navedenim se v tem členu od kolektivnih organizacij v splošnem zahteva ustrezna zmogljivost za učinkovito in pregledno elektronsko obdelavo podatkov, potrebnih za upravljanje s temi licencami, vključno za namene opredelitve repertoarja in spremljanje njegove uporabe, zaračunavanje uporabnikom, pobiranje avtorskih honorarjev in nadomestil in razporejanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Poleg tega se od njih zahteva, da izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:
1. da je sposobna natančno določiti v celoti ali delno glasbena dela, za zastopanje katerih je pooblaščena,
2. da je sposobna natančno določiti v celoti ali delno za vsako ozemlje pravice in njihove imetnike, za vsako glasbeno delo ali njegov del, za zastopanje katerih je pooblaščena,
3. da uporablja enotne identifikatorje za določitev imetnikov pravic in glasbenih del, pri čemer upošteva, koliko je to mogoče, prostovoljne industrijske standarde in prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni EU in
4. da uporablja ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito določitev ter reševanje neskladja v podatkih drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence za spletno uporabo glasbenih del.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
55
Dokazila o izpolnjevanju pogojev bo morala kolektivna organizacija priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja.
K 47. členu:
Kolektivne organizacije bi morale imeti na podlagi Direktive 2014/26/EU možnost, da elektronsko obdelajo registracijo del in pooblastila za upravljanje pravic. Ker je avtomatizacija informacij pomembna za hitro in učinkovito obdelavo podatkov, bi morale kolektivne organizacije omogočiti uporabo elektronskih sredstev za strukturirano sporočanje teh informacij s strani imetnikov pravic. Kolektivne organizacije bi morale v največji možni meri zagotoviti, da takšna elektronska sredstva upoštevajo ustrezne prostovoljne industrijske standarde ali prakse, razvite na mednarodni ravni ali ravni EU. Industrijski standardi za uporabo na glasbenem področju, poročanje o prodaji in izdajanje računov so bistveni tudi za učinkovitejšo izmenjavo podatkov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki.
Skladno z navedenim se v tem členu določi obveznost elektronske komunikacije kolektivne organizacije z imetniki pravic, katerih pravice upravlja, ponudniki spletnih storitev in drugimi kolektivnimi organizacijami. Ena izmed metod elektronske komunikacije bo morala biti skladna prostovoljnimi industrijskimi standardi ali praksami za elektronsko izmenjavo, oblikovanimi na mednarodni ravni ali ravni EU.
K 48. členu:
Razpoložljivost točnih in celovitih informacij o glasbenih delih, imetnikih pravic in pravicah, za zastopanje katerih je posamezna kolektivna organizacija pooblaščena na določene ozemlju, je pomembna za učinkovit in pregleden postopek licenciranja, nadaljnjo obdelavo poročil o uporabnikih in s tem povezanega izdajanja računov ponudnikom storitev ter razporeditev zneskov upravičencem.
Kolektivne organizacije, ki izdajajo večozemeljske licence za glasbena dela, morajo biti sposobne takšne podatke obdelati hitro in natančno. To pa zahteva uporabo zbirk podatkov o lastništvu pravic, licenciranih na večozemeljski osnovi, ki vsebujejo podatke, ki omogočajo identifikacijo del, pravic, imetnikov pravic, za zastopanje katerih je pooblaščena kolektivna organizacija, in ozemelj, ki jih zajema pooblastilo. Vse spremembe teh informacij je treba upoštevati brez nepotrebnega odlašanja, zbirke podatkov pa nenehno posodabljati. Zbirke podatkov morajo prispevati tudi k povezovanju informacij o delih z informacijami o fonogramih ali morebitnih drugih posnetkih, v katerih je bilo delo uporabljeno. Pomembno je tudi, da se potencialnim uporabnikom in imetnikom pravic ter kolektivnim organizacijam zagotovi dostop do informacij, ki jih potrebujejo za identifikacijo repertoarja, ki ga te organizacije zastopajo. Hkrati je treba kolektivnim organizacijam omogočiti sprejem ukrepov za zaščito verodostojnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo ali varstvo poslovno občutljivih informacij.
V tem členu se skladno z zahtevami Direktive 2014/26/EU ureja dostop do informacij o večozemeljskih repertoarjih. Kolektivnim organizacijam se določi obveznost zagotavljanja nekaterih informacij ponudnikom spletnih glasbenih storitev, imetnikov pravic in drugim kolektivnim organizacijam. Te obsegajo naslednje podatke: glasbena dela, ki jih kolektivna organizacija zastopa, pravice, katere zastopa v celoti ali delno in ozemlja, ki jih pokriva. Informacije v navedenem obsegu omogočajo identifikacijo spletnega repertoarja, ki ga kolektivna organizacija zastopa. Kolektivna organizacija bo informacije zagotovila na podlagi utemeljene zahteve. Za zaščito točnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
56
uporabo in varovanje poslovno občutljivih informacij bo kolektivna organizacija lahko po potrebi sprejela razumne ukrepe.
K 49. členu:
Za zagotovitev čim večje točnosti podatkov o glasbenem repertoarju Direktiva 2014/26/EU zahteva od kolektivnih organizacij, ki izdajajo večozemeljske licence za glasbena dela, da svoje zbirke podatkov po potrebi stalno in brez odlašanja posodabljajo. Slednje vključuje vzpostavitev enostavno dostopnih postopkov, s pomočjo katerih bi lahko ponudniki spletnih storitev ter imetniki pravic in druge kolektivne organizacije obveščali kolektivne organizacije o morebitnih netočnostih, ki bi jih zbirke podatkov organizacij lahko vsebovale v zvezi z deli v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, vključno s pravicami – delno ali v celoti – in ozemlji, za katere so pooblastili zadevno kolektivno organizacijo, vendar brez ogrožanja verodostojnosti in celovitosti podatkov, s katerimi razpolaga kolektivna organizacija.
Nadalje zagotavlja Direktiva 2014/26/EU enako kot pred tem že Direktiva 95/46/ES, da se brez nepotrebnega odlašanja popravijo vse netočne informacije o imetnikih pravic ali drugih kolektivnih organizacijah.
Skladno z navedenim se v tem členu določijo pravila za zagotavljanje točnosti informacij o večozemeljskih repertoarjih. Če bodo ponudniki spletnih storitev, imetniki pravic, katerih pravice kolektivna organizacija upravlja, in druge kolektivne organizacije na podlagi utemeljenih dokazov menili, da so podatki ali informacije iz 46. in 48. člena tega zakona v zvezi z njegovimi pravicami za spletno uporabo glasbenih del netočni, jih bo morala kolektivna organizacija, če bodo zahteve utemeljene, nemudoma popraviti. Imetnik pravic kolektivne organizacije bo lahko pravico uveljavljal tudi do (pooblaščene) kolektivne organizacije, ki jo je kolektivna organizacija pooblastila za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del iz lastnega repertoarja, razen če bo v sporazumu o zastopanju določeno drugače.
K 50. členu:
Skladno z Direktivo 2014/26/EU bi morale kolektivne organizacije spremljati spletno uporabo glasbenih del, ki jih v celoti ali delno zastopa, in ne bi smele odlašati pri izdajanju računov ponudnikom storitev in razdeljevanju zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Uporabniki na drugi strani bi morali kolektivnim organizacijam zagotoviti točna in pravočasna poročila o uporabi del. Pri tem se od kolektivnih organizacij ne bi smelo zahtevati, da sprejemajo poročila uporabnikov v formatih, ki niso skladno z industrijski standardi v splošni uporabi.
Ta člen zato določa obveznost kolektivne organizacije, da spremlja spletno uporabo glasbenih del, ki jih v celoti ali deloma zastopa, medtem ko se od ponudnikov spletnih storitev zahteva natančno poročanje o dejanski uporabi. Na podlagi prejetega poročila ponudnika spletnih storitev mora kolektivna organizacija izdati račun v elektronski obliki, na katerem so navedena glasbena dela, pravice na njih ter dejanska uporaba. Računa ne bo dovoljeno zavrniti zaradi formata, ki je skladen s prostovoljnim industrijskim standardom ali praksami, oblikovanimi na mednarodni ravni ali ravni EU.
Kolektiva organizaciji ponudniku spletnih storitev omogoči uporabo ustreznih postopkov, ki ponudniku spletnih storitev omogočajo, da izpodbija točnost računa.
K 51. členu:
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
57
Eden izmed ciljev Direktive 2014/26/EU je zagotoviti čim hitrejše plačilo imetnikom pravic. Kolektivna organizacija, ki izdaja večozemeljske licence za spletno uporabo glasbenih del, bi morala po prejemu poročila o dejanski uporabi dela nemudoma razdeliti zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Hkrati bi morala imetnikom pravic z vsakim opravljenim plačilom zagotoviti najmanj informacije 1) o obdobju, v katerem so se uporabljale pravice, zaradi česar so imetniki pravic upravičeni do plačila, in ozemljih, na katerih so se uporabljale, 2) o zneskih, ki jih je kolektivna organizacija pobrala in razdelila, ter odbitke, ki jih je izvedla, za vsako spletno pravico za vsako glasbeno delo, za katere so imetniki pravic delno ali v celoti pooblastili kolektivno organizacijo, da jih zastopa, kot tudi 3) o zneskih, ki jih je kolektivna organizacija pobrala za imetnike pravic, odbitke, ki jih je izvedla, in zneske, ki jih je razdelila, v zvezi z vsakim ponudnikom spletnih storitev.
Skladno z navedenim se s tem členom urejajo pravila o plačilu avtorskega honorarja in preglednosti informacij o izplačilih. Kolektivna organizacija je dolžna po prejemu poročila o dejanski spletni uporabi glasbenih del razdeliti avtorske honorarje, razen kadar to ni mogoče iz razlogov na strani ponudnika spletne storitve. Hkrati z vsakim izplačilom zagotovi vsaj informacije o:
- obdobju, na katerega se nanaša avtorski honorar za spletno uporabo glasbenih del in ozemljih, na katerih so se uporabljale;
- avtorskih honorarjih, izplačanih imetniku pravic, razdeljenih po posameznih spletni uporabi in glasbenih delih;
- odbitkih, povezanih s stroški upravljanja kolektivne organizacije in
- avtorskih honorarjih, ki jih je kolektivna organizacija pobrala za imetnika pravic od posameznega ponudnika spletnih storitev.
K 52. členu:
Ta člen ureja sporazume med kolektivnimi organizacijami pri izdajanju večozemeljskih licenc, s katerim se v slovenski pravni red prenaša 29. člen Direktive 2014/26/EU. Kolektivne organizacije, ki za svoj glasbeni repertoar ne želijo ali ne morejo neposredno izdajati večozemeljskih licenc, bi bilo potrebno spodbuditi, da za upravljanje svojega repertoarja na nediskriminatorni osnovi prostovoljno pooblastijo druge kolektivne organizacije. Ker bi izključnost sporazumov o večozemeljskih licencah omejevala izbiro uporabnikom, ki želijo pridobiti večozemeljske licence, pa tudi izbiro kolektivnim organizacijam, ki želijo uporabljati storitve upravljanja svojega repertoarja na več ozemljih, bi bilo treba vse sporazume o zastopanju med kolektivnimi organizacijami za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja skleniti na neizključni podlagi.
Skladno z navedenim se v prvem odstavku tega člena določi, da lahko ena kolektivna organizacija (zastopana kolektivna organizacija) s sporazumom pooblasti drugo kolektivno organizacijo (pooblaščena kolektivna organizacija) za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del iz njenega repertoarja. Sporazum ne bo smel vsebovati klavzule o ekskluzivnosti zastopanja. Neupoštevanje slednjega bo imelo za posledico ničnost pravnega posla.
S takšnim združevanjem različnih glasbenih repertoarjev za namene večozemeljskega licenciranja bo prišlo do pohitritve postopka licenciranja, medtem ko se bo z zagotavljanjem dostopa do vseh repertoarjev trgu za večozemeljsko licenciranje krepila kulturna raznolikost in zmanjšalo število transakcij, ki jih bo moral izvesti spletni ponudnik storitev, preden bo lahko ponudil storitve. Združevanje repertoarjev bi moralo pospešiti tudi razvoj novih spletnih storitev in zmanjšanje stroškov transakcij, ki se prenesejo na potrošnike.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
58
V drugem odstavku se določi obveznost kolektivne organizacije, ki je dala pooblastilo drugi kolektivni organizaciji, da obvesti svoje člane o glavnih pogojih sporazuma, vključno z njegovim trajanjem in stroški upravljanja pooblaščene kolektivne organizacije. Za člane kolektivnih organizacij je namreč pomembna zlasti preglednost pogojev, pod katerimi kolektivne organizacije upravljajo avtorske pravice. Kolektivne organizacije bi zato morale svojim članom zagotoviti zadostne informacije o glavnih pogojih vsakršnega sporazuma, s katerim katero koli drugo kolektivno organizacijo pooblaščajo za zastopanje spletnih glasbenih pravic teh članov za namene večozemeljskega licenciranja.
Tretji odstavek določa obveznost pooblaščene kolektivne organizacije. Ta mora redno obveščati zastopano kolektivno organizacijo o glavnih pogojih, pod katerimi se izdajajo licence, vključno z naravo izkoriščanja, vsemi določbami, ki se nanašajo ali vplivajo na licenčnine, trajanjem licenc, obračunskimi obdobji in zajetimi ozemlji.
V četrtem odstavku se urejajo pravila za izplačilo avtorskih honorarjev. Pooblaščena kolektivna organizacija mora avtorske honorarje razdeliti zastopani kolektivni organizaciji natančno in brez odlašanja. Hkrati z izplačilom mora zagotoviti informacije najmanj o:
- obdobju, na katerega se nanaša avtorski honorar za spletno uporabo glasbenih del in ozemljih, na katerih so se uporabljale;
- avtorskih honorarjih posameznemu imetniku pravic, razdeljenih po posamezni spletni uporabi in glasbenih delih;
- odbitkih, povezanih s stroški upravljanja kolektivne organizacije in
- avtorskih honorarjih, ki jih je kolektivna organizacija pobrala za imetnika pravic od posameznega ponudnika spletnih storitev.
Zastopana kolektivna organizacija je odgovorna za nadaljnjo razdelitev avtorskih honorarjev. Pooblaščena kolektivna organizacija lahko avtorske honorarje izplača neposredno imetnikom pravic, če je tako določeno v sporazumu med kolektivnima organizacijama.
K 53. členu:
Za člane kolektivnih organizacij je pomembno, da se lahko pod določenimi pogoji od drugih kolektivnih organizacij, ki ponujajo ali izdajajo večozemeljske licence, zahteva, da sprejmejo zastopanje repertoarja katere koli druge kolektivne organizacije, ki sama neposredno tega ne izvaja. Za zagotovitev, da ta zahteva ni nesorazmerna in da ne presega tistega, kar je potrebno, bi morala zahteva, da zaprošena kolektivna organizacija sprejme zastopanje, veljati le, če je prošnja omejena na istovrstno spletno uporabo istovrstnih glasbenih del, ki jih sama zastopa. Poleg tega bi morala ta zahteva veljati le za kolektivne organizacije, ki združujejo repertoar, in ne bi smela biti razširjena na kolektivne organizacije, ki večozemeljske licence zagotavljajo le za svoj repertoar. Prav tako ne bi smela veljati za kolektivne organizacije, ki le združujejo pravice za ista dela, da lahko glede takšnih del licence izdajajo skupno za pravico do reproduciranja in pravico do priobčitve javnosti.
Za varstvo interesov imetnikov pravic kolektivne organizacije, ki je pooblastiteljica, in za zagotovitev, da lahko manjši in manj znani repertoarji v državah članicah dostopajo na notranji trg pod enakopravnimi pogoji, je pomembno, da se repertoar kolektivne organizacije, ki je pooblastiteljica, upravlja pod enakimi pogoji kot repertoar pooblaščene kolektivne organizacije in da je vključen v ponudbe, ki jih pooblaščena kolektivna organizacija naslovi na ponudnike spletnih storitev.
Provizija za upravljanje, ki jo zaračuna pooblaščena kolektivna organizacija, bi morala tej organizaciji omogočiti povrnitev sredstev za potrebne in razumne naložbe. Noben sporazum,
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
59
s katerim kolektivna organizacija drugo organizacijo ali organizacije pooblašča za izdajanje večozemeljskih licenc za lasten glasbeni repertoar za spletno uporabo, prvi kolektivni organizaciji ne bi smel preprečevati, da še naprej izdaja licence, ki so omejene na ozemlje države članice, v kateri ima navedena organizacija sedež, za lasten repertoar in kateri koli drug repertoar, za zastopanje katerega je pooblaščena na tem ozemlju.
Skladno z navedenim se v prvem odstavku tega člena določi, da pooblaščena kolektivna organizacija, ki sama že izdaja ali ponuja izdajo večozemeljskih licenc za spletno uporabo avtorske pravice za glasbena dela iz repertoarja ene ali več drugih kolektivnih organizacij, ne sme zavrniti prošnje za sklenitev sporazuma druge kolektivne organizacije, ki ne izdaja ali ponuja izdaje licenc za spletno uporabo enake avtorske pravice za glasbena dela iz lastnega repertoarja.
Na prošnjo pooblaščena kolektivna organizacija odgovori pisno in brez nepotrebnega odločanja, kar je vsebina drugega odstavka tega člena.
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom upravlja pooblaščena kolektivna organizacija zastopani repertoar pod istimi pogoji, kakor lasten repertoar. Zastopani repertoar vključi v vse ponudbe, ki jih naslovi na ponudnike spletnih storitev.
Za stroške upravljanja zastopanega repertoarja se uporabljajo določbe tega zakona o stroških upravljanja. Načeloma stroški upravljanja ne bi smeli preseči razumnih stroškov upravljanja.
V šestem odstavku se določi obveznost zastopane kolektivne organizacije, da zagotovi pooblaščeni kolektivni organizaciji vse potrebne informacije v zvezi z lastnim repertoarjem. Če pooblaščena kolektivna organizacija ne bi razpolagala z zadostnimi informacijami za zastopanje, lahko zastopani kolektivni organizaciji zaračuna dodatne stroške ali izključi dela, za katera so bile predložene nezadostne informacije.
K 54. členu:
V tem členu je določeno, da se za spore med kolektivno organizacijo in ponudniki spletnih storitev ali enim ali več imetnikov pravic ali drugo kolektivno organizacijo smiselno uporabljajo določbe tega zakona o mediaciji, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Slednje je skladno z drugim odstavkom 34. člena Direktive 2014/26/EU, ki določa, da se lahko za namen izdajanja večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del uporabi neodvisen in nepristranski postopek za alternativno reševanje sporov.
K 55. členu:
V 11. poglavju tega zakona se urejajo pravila za reševanje sporov v pritožbenih postopkih in mediaciji, kot obliki alternativnega reševanja sporov.
V Direktivi 2014/26/EU se države članice poziva, da učinkovito izvršujejo določbe nacionalnega prava, sprejetih na njeni podlagi.
Kolektivne organizacije bi morale svojim članom zagotoviti posebne postopke za obravnavanje pritožb. Ti postopki bi morali biti na voljo tudi drugim imetnikom pravic, ki jih kolektivna organizacija neposredno zastopa, in drugim kolektivnim organizacijam, v imenu katerih kolektivna organizacija upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
60
Poleg tega morale imeti države članice možnost določiti, da se spori med kolektivnimi organizacijami, njihovimi člani, imetniki pravic ali uporabniki, ki izhajajo iz uporabe Direktive 2014/26/EU, obravnavajo v hitrem, neodvisnem in nepristranskem postopku za alternativno reševanje sporov. Zlasti učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del bi lahko bila manjša, če sporov med kolektivnimi organizacijami in drugimi strankami ne bi reševali hitro in učinkovito. Zato je ustrezno, da se brez poseganja v pravico do sprožitve postopka pred sodiščem zagotovi možnost enostavno dostopnega, učinkovitega in nepristranskega izvensodnega postopka za reševanje sporov, kot sta mediacija ali arbitraža, med kolektivnimi organizacijami, ki izdajajo večozemeljske licence, na eni strani in ponudniki spletnih glasbenih storitev, imetniki pravic ali drugimi kolektivnimi organizacijami na drugi strani. Direktiva 2014/26/EU ne določa podrobnosti o tem, kako organizirati takšno alternativno reševanje sporov, niti ne določa, kateri organ naj bi to izvajal, če je zagotovljena neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost tega organa.
Po Direktivi 2014/26/EU bi bilo ustrezno tudi zagotoviti, da imajo države članice neodvisne, nepristranske in učinkovite postopke za reševanje sporov, ki jih izvajajo organi z izkušnjami in znanjem s področja prava o intelektualni lastnini ali sodišča, ki so primerna za reševanje gospodarskih sporov med kolektivnimi organizacijami in uporabniki glede obstoječih ali predlaganih pogojev licenciranja ali glede kršitev pogodb.
Skladno z navedenim se v prvem odstavku tega člena določi obveznost kolektivnih organizacija, da svojim članom in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima podpisan sporazum o zastopanju, zagotovi učinkovito reševanje sporov, zlasti v zvezi s umikom pooblastila za zastopanje, pogojih članstva, pobiranjem in razdelitvijo avtorskih honorarjev in stroški upravljanja z avtorsko pravico. Pritožbeni postopki morajo biti določeni v statutu kolektivne organizacije.
Kolektivna organizacija odgovarja na pritožbe pisno. Pritožbe, ki se zavržejo, morajo biti obrazložene.
K 56. členu:
Določbe tega člena o mediaciji se prenašajo iz 163. člena ZASP. Določbe so bile sprejete z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 43/04; v nadaljnjem besedilu: ZASP-B) in spremenjene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 139/06; v nadaljnjem besedilu: ZASP-D). 163. člen ZASP se s tem zakonom črta, kot je razvidno v prehodni določbi 67. člena.
K 57. členu:
12. poglavje ureja nadzor in ukrepe pristojnega organa zoper kolektivne organizacije.
Pristojni organ izvaja nadzor po uradni dolžnosti. Pobudniki za ukrepanje zoper kolektivno organizacijo skladno z drugim stavkom prvega odstavka niso stranke v postopku.
V drugem odstavku je izrecno določeno, da pristojni organ ni pristojen za odločanje o sporih med imetniki pravic in kolektivno organizacijo ter med uporabniki in kolektivno organizacijo, saj je to v pristojnosti civilnih sodišč. Avtorska in sorodne pravice spadajo med zasebne pravice, zato jih morajo njihovi imetniki sami uveljavljati. Pristojni organ izvaja nadzor z vidika celotnega sistema delovanja kolektivne organizacije v javnem interesu in ne z vidika interesa posameznega imetnika pravice ali uporabnika.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
61
Nadzorovana kolektivna organizacija mora v skladu s tretjim odstavkom pristojnemu organu predložiti katere koli dokumente ali informacije o sebi ali svojem poslovanju, tudi če vsebujejo osebne ali druge varovane podatke. Dodatno je določeno, da lahko pristojni organ zahteva ustno ali pisno pojasnilo članov organov upravljanja in nadzora kolektivne organizacije ter oseb, ki upravljajo katere koli naloge v kolektivni organizaciji. Podobno kakor do sedaj, lahko pristojni organ vpogleda v poslovne knjige in druge dokumente kolektivne organizacije ne glede na to, ali vsebujejo osebne ali druge varovane podatke.
Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se skladno s četrtim odstavkom smiselno uporabljajo tudi za zunanjega izvajalca v obsegu prenesenih nalog.
Za spoštovanje zahtev pristojnega organa je bistvena predlagana določba petega odstavka, ki določa, da če kolektivna organizacija, član poslovodstva ali nadzornega odbora kolektivne organizacije ali zunanji izvajalec ne ravna po zahtevi pristojnega organa na podlagi tretjega odstavka tega člena, lahko pristojni organ izda sklep, s katerim članu poslovodstva ali nadzornega odbora kolektivne organizacije ali zunanjemu izvajalcu naloži denarno kazen v višini 2.500 eurov.
K 58. členu:
Ta člen določa ukrepe, ki jih lahko pristojni organ izreče kolektivni v primeru kršitev določb tega zakona.
Glede na obstoječi 162.a člen ZASP, ki se s tem zakonom črta, se med novimi ukrepi predlaga javni opomin, ki ga lahko pristojni organ z odločbo izreče kolektivni organizaciji, če ta ne izvrši izvršljive odločbe o ugotovljeni kršitvi določbe tega zakona.
Dopolnjeni so tudi razlogi, v katerih lahko pristojni organ z odločbo odvzame izdano dovoljenje, in sicer če: 1. nastanejo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja; 2. kolektivna organizacija v celoti prenese opravljanje svoje dejavnosti na zunanjega izvajalca; 3. kolektivna organizacija deli zbrana sredstva imetnikom pravic v nasprotju s tem zakonom ali pravili o delitvi zbranih avtorskih honorarjev; 4. kolektivna organizacija večkrat krši določbe tega zakona, pa teh kršitev ne odpravi; 5. kolektivna organizacija ponavlja istovrstne kršitve, ugotovljene z izvršljivo odločbo pristojnega organa.
Obdržana je možnost pogojnega odvzema dovoljenja, pri čemer so pogoji za njegov izrek dopolnjeni oziroma spremenjeni tako, da pristojni organ lahko z odločbo o odvzemu dovoljenja hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če bo kolektivna organizacija v določenem roku odpravila ugotovljene kršitve in če v določenemu roku, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh let, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje. Pristojni organ prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če kolektivna organizacija v preizkusni dobi ne odpravi ugotovljene kršitve ali stori novo kršitev, zaradi katere ga je mogoče odvzeti.
Kot po veljavnem ZASP, lahko pristojni organ izda odločbo o odvzemu ali pogojnem odvzemu dovoljenja le, če kolektivni organizaciji pred tem odredi odpravo ugotovljenih kršitev.
V postopku nadzora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o zapisniku, ustni obravnavi, roku za izdajo odločbe, pritožbi in izvršbi. Če uradna oseba pristojnega organa v primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotavlja dejstva in okoliščine izven urada, povzame pomembna ugotovljena dejstva in
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
62
okoliščine v uradnem zaznamku. Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni dovoljena pritožba, mogoča pa je tožba v upravnem sporu. O tožbi odloča upravno sodišče na svojem sedežu.
K 59. členu:
Po zgledu prehodne določbe tretjega odstavka 189. člena ZASP-A je v tem členu urejena možnost izdaje začasnega dovoljenja po uradni dolžnosti v primeru, če pristojni organ kolektivni organizaciji odvzame dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Bistvena razlika med navedeno prehodno določbo in predlaganim členom je, da pristojni organ lahko izda začasno dovoljenje po uradni dolžnosti, torej brez vložene zahteve za izdajo dovoljenja. Takšna rešitev je potrebna, da se ob morebitnem odvzemu dovoljenja v primerih obveznega kolektivnega upravljanja pravic zagotovi nemoteno kolektivno upravljanje pravic.
Nova kolektivna organizacija postane univerzalni pravni naslednik dosedanje kolektivne organizacije, ko je njeno dovoljenje pravnomočno. Plačila avtorskih honorarjev in nadomestil so veljavna le, če jih uporabniki izvršijo novi kolektivni organizaciji po pravnomočnosti njenega dovoljenja. Dosedanja kolektivna organizacija mora z dnem pravnomočnosti dovoljenja novi kolektivni organizaciji tej izročiti svoje podatkovne baze, arhiv in vso drugo dokumentacijo iz svoje dejavnosti ter ji dati vsa potrebna pojasnila. Na tak način se bo zagotovilo imetnikom pravic nepretrgano upravljanje njihovih avtorskih pravic in uporabnikom nemoteno uporabo avtorskih del. Ker kolektivna organizacija svojega premoženja nima, saj je vse financirano iz avtorskih honorarjev, je prenos dokumentacije in premoženja na novo kolektivno organizacijo, ki bo kolektivno upravljala pravice istih imetnikov, nujen pogoj za nadaljevanje kolektivnega upravljanja pravic.
K 60. členu:
S tem členom se v slovenski pravni red prenaša 37. člen Direktive 2014/26/EU o izmenjavi informacij med pristojnimi organi. Skladno z Direktivo 2014/26/EU si namreč morajo države članice vzajemno pomagati pri nadzoru kolektivnih organizacij.
V prvem odstavku se zato določijo pravila o posredovanju pojasnil oziroma informacij pristojnega organa pristojnemu organu iz druge države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje. Vsebina izmenjave so lahko vse zadeve, pomembne za uporabo Direktive 2014/26/EU, še zlasti pa informacije glede delovanja kolektivnih informacij.
V drugem odstavku se ureja prijava kolektivne organizacije, ustanovljene v drugi državi članici, v primeru suma kršitev določb nacionalnega prava te (druge) države članice. Prijavo bo pristojni organ posredoval pristojnemu organu države članice, kjer je bila kolektivna organizacija ustanovljena. V njej bo lahko od zaprošenega pristojnega organa zahteval tudi sprejem ustreznih ukrepov.
Direktiva 2014/26/EU določa, da mora zaprošeni pristojni organ posredovati obrazložen odgovor pristojnemu organu druge države članice v roku treh mesecih. Ker slovensko pravo ne more zavezovati pristojnega organa, za katerega velja pravo druge države članice, se s tem zakonom določi trimesečni rok za posredovanje obrazloženega odgovora slovenskega pristojnega organa pristojnemu organu druge države članice.
K 61. členu:
Skladno z drugim odstavkom 39. člena in tretjim odstavkom 37. člena Direktive 2014/26/EU se v tem členu določi obveznost pristojnega organa, da obvesti:
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
63
1. Evropsko komisijo o vsaki spremembi seznama kolektivnih organizacij, ustanovljenih v Republiki Sloveniji,
2. skupino strokovnjakov iz 41. člena Direktive 2014/26/EU o kršitvah določb nacionalnega prava druge države članice iz drugega odstavka 60. člena tega zakona. Skupino strokovnjakov sestavljajo pristojni organi držav članic, ki ji predseduje predstavnik Evropske komisije. Naloge skupine so: 1) preučiti učinek prenosa Direktive 2014/26/EU na delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic in neodvisnih subjektov za upravljanje na notranjem trgu in opozoriti na morebitne težave, 2) organizirati posvete o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe navedene direktive in 3) olajšati izmenjavo informacij o pomembnem razvoju zakonodaje in sodne prakse, pa tudi o pomembnem gospodarskem, socialnem, kulturnem in tehnološkem razvoju, zlasti digitalnega trga del in druge vsebine.
K 62. členu:
Določita se prekrškovna organa za izvajanje nadzora posameznih določb tega zakona. Agencija RS za javnopravne evidence in storitve bo nadziral izvajanje določb petega, sedmega in osmega odstavka 31. člena tega zakona v zvezi s pripravo, sprejemom in objavo letnega poroča kolektivne organizacije.
K 63. členu:
13. poglavje ureja prekrške kolektive organizacije in neodvisnega subjekta upravljanja.
V tem členu so določeni prekrški za kršitve kolektivnih organizacij v primerih iz prve do šestnajste alineje prvega odstavka tega člena. Skladno z drugim odstavkom se bo sankcija izrekla tudi odgovorni osebi kolektivne organizacije.
K 64. členu:
Določeni so prekrški za kršitve neodvisnih subjektov upravljanja v primerih neupoštevanja določb tega zakona o obveščanju imetnikov pravic, kolektivnih organizacij in javnosti. Skladno z drugim odstavkom se bo sankcija izrekla tudi odgovorni osebi kolektivne organizacije.
K 65. členu:
Ta člen določa kolektivnim organizacijam rok za prilagoditev svojega delovanja določbam tega zakona. Po poteku roka bo morala kolektivna organizacija posredovati pristojnemu organu dokumente iz 1. do 8. točke drugega odstavka.
V primeru, da kolektivna organizacija ne bo posredovala navedenih dokumentov, bo pristojni organ začel postopek odvzema dovoljenja za kolektivno upravljanje, ki mu bo sledil postopek podelitve začasnega dovoljenja skladno z 59. členom tega zakona.
Postopki nadzora in sodnega varstva zoper odločbe Sveta, ki so bila začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po starem zakonu.
Odločanje o izdaji dovoljena za kolektivno upravljanje, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, pa se zaključijo v skladu s tem zakonom. Določba je smiselna, ker bi se morale pravne osebe, ki bi dobile novo dovoljenje po starem zakonu, takoj začeti z usklajevanjem z določbami tega zakona.
K 66. členu:
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
64
Skladno z zahtevami drugega pododstavka osmega odstavka 5. člena Direktive 2014/26/EU se v tem členu določi rok in obveznost kolektivne organizacije, v katerem mora kolektivna organizacija obvestiti imetnike pravic, ki so jo pred uveljavitvijo tega zakona pooblastili za upravljanje avtorske pravice, o njihovih pravicah pri izbiri kolektivne organizacije iz 12. člena tega zakona.
K 67. členu:
Cilji in učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc s strani kolektivnih organizacij bi lahko bili pomembno ogroženi, če imetniki pravic ne bi mogli uveljavljati svojih pravic glede večozemeljskih licenc, ker kolektivna organizacija, ki so jo pooblastili za te pravice, ne izdaja ali ponuja večozemeljskih licenc ali ne želi za to pooblastiti druge kolektivne organizacije.
V takšnih okoliščinah je pomembno, da imetniki pravic lahko uveljavljajo svojo pravico tako, da prek druge stranke izdajajo večozemeljske licence, za katere zaprošajo ponudniki spletnih storitev, iz prvotne organizacije za kolektivno upravljanje pravic pa umaknejo svoje pravice v meri, ki je potrebna za večozemeljsko licenciranje za spletno uporabo, vendar te iste pravice ohranijo v prvotni organizaciji za kolektivno upravljanje pravic za namene enoozemeljskega licenciranja.
Skladno z navedenim se v prvem odstavku določijo ravnanja imetnikov pravic, če kolektivna organizacija do 10. aprila 2017 ne bo izdajala ali ponujala izdajo večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del ali ne bo sklenila sporazuma z drugo kolektivno organizacijo za zastopanje. V teh primerih bo lahko imetnik pravic glasbena dela za namene izdaje večozemeljske licence brez posledic prenesel na kolektivno organizacijo, ki bo imela dovoljenje za upravljaje avtorske pravice za glasbena dela za spletno uporabo na večozemeljski osnovi. Ob tem pa skladno z drugim odstavkom ne bom smel zahtevati umika pravic za glasbena dela za namene izdaje enoozemeljske licence.
K 68. členu:
Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za večozemeljsko licenciranje so bile z Direktivo 2014/26/EU sprejete posebne določbe o spremljanju njihovega izvajanja. Skladno z 38. členom navedene direktive se Evropsko komisijo spodbuja k redni izmenjavi informacij o razmerah in razvoju v zvezi z večozemeljskim licenciranjem med pristojnimi organi držav članic, imenovanimi v ta namen, ter med temi organi in Evropsko komisijo.
Hkrati se Evropski komisiji naloži izvajanje rednih posvetovanj s predstavniki imetnikov pravic, kolektivnimi organizacijami, uporabniki, potrošniki in drugimi zainteresiranimi stranmi o njihovih izkušnjah z uporabo določb o izdajanju večozemeljskih licenc.
V tem členu se v zvezi z omenjeno izmenjavo informacij naloži slovenskemu pristojnemu organu, da Evropski komisiji do 10. oktobra 2017 poroča o razmerah in razvoju v zvezi z večozemeljskim licenciranjem v Republiki Sloveniji. Poročilo bo moralo vsebovati zlasti informacije o razpoložljivosti večozemeljskih licenc, skladnosti delovanja kolektivnih organizacij z določbami tega zakona o večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del ter oceno razvoja izdajanja večozemeljskih licenc v Republiki Sloveniji s strani uporabnikov, potrošnikov, imetnikov pravic in drugih zainteresiranih strani.
Evropska komisija bo na podlagi prejetih podatkov in zbranih informacij ocenila uporabo določb o večozemeljskem licenciranju in po potrebi preučila nadaljnje ukrepe za odpravo vseh izpostavljenih težav.
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) OSNUTEK
65
Hkrati bo moral pristojni organ v roku iz drugega odstavka tega člena Evropski komisiji predložiti seznam kolektivnih organizacij, ustanovljenih v Republiki Sloveniji.
K 69. členu:
S tem zakonom se razveljavi vsebina šestega poglavja ZASP o upravljanju in uveljavljanju pravic, ki se po novem urejala v tem zakonu. Posledično se razveljavijo tudi nekatere določbe o prekrških v 185. členu ZASP.
K 70. členu:
Določi se 15-dnevni vacatio legis.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.