To so bili ključni poudarki strokovnega posveta Priložnosti in izzivi pri poslovanju z Iranom, ki ga je v petek, 19. septembra 2014, pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Da interes za iranski trg s strani slovenskih podjetij kljub sankcijam velik, se je pokazalo tudi po številni udeležbi na dogodku. Ta je osvetlil različne vidike poslovanja – od številnih priložnosti, ki se ponujajo na tem trgu, do ovir kot posledice sankcij.
Vendar pa je slednjih, vsaj po besedah iranskega veleposlanika v Sloveniji Morteze Darzija Ramandija, vedno manj, kar se kaže v vse večjem odpiranju države navzven ter njeni gospodarski rasti, zmanjšanju inflacije ter strmemu naraščanju tujih naložb v Iranu. Veleposlanik Ramandi se je ob tej priložnosti še posebej zahvalil GZS in njenemu predsedniku mag. Samu Hribarju Miliču za vso dosedanjo podporo ter sodelovanje, pa tudi slovenskim politikom, ki so s svojo navzočnostjo na poslovnih delegacijah v Iran dali pravo težo prizadevanjem gospodarstva. Pri tem pomembno vlogo, kot je povedal predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, igra tudi Slovensko – iranski poslovni klub, ki predstavlja »okostje mreže podjetij, zainteresiranih za iranski trg.«
Tanja Permozer, vodja Sektorja za internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudarila, da se zanimanje za medsebojno sodelovanje obeh držav oziroma podjetij povečuje, in da bodo zato z vidika spodbujanja internacionalizacije na ministrstvu resno razmislili o podpori gospodarskemu predstavništvu v Teheranu. Ideja o ustanovitvi predstavništva se je namreč porodila med slovenskimi podjetniki, ki že imajo izkušnje na iranskem trgu in se zavedajo pomena povezovanja in skupnega nastopa na trgu.
Dr. Stanislav Raščan, generalni direktor za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve, je potrdil, da so dvostranski odnosi med državama dobri, a jih želimo še okrepiti. Dodal je še, da omejevalni ukrepi otežujejo sodelovanje, a naj bi se po zadnjih podatkih trend upadanja blagovne menjave prvič po uvedbi sankcij ustavil. Omenil je še letos podpisani sporazum med Slovenijo in Iranom o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od prihodka in premoženja ter pobudi za sklenitev pogodbe o gospodarskem sodelovanju z Iranom.
Iranski veleposlanik Ramandi je v svojem govoru poudaril potencial obeh držav kot vstopnih točk v regije. Omenil je še omilitev oziroma sprostitev sankcij na področju petrokemije, prometa, kmetijstva, farmacije in humanitarne pomoči ter napovedal obisk predsednika iranskega parlamenta v Sloveniji v začetku prihodnjega leta. Po mnenju Ramandija je veleposlaništvo bistvenega pomena za razvoj sodelovanja, med omejitvami pa je izpostavil še izdajo vizumov iranskim poslovnežem in težave s plačili.
V drugem delu posveta so Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Andrej Svetličič iz Sektorja za mednarodno pravo na ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Carmen Kovač iz Sektorja za internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Matjaž Murovec iz Finančne uprave RS, Uprave za carine, predstavili zakonodajne omejitve pri poslovanju z Iranom zaradi gospodarskih sankcij. Za razliko od podjetij Šter v izdaji vizumov iranskim poslovnežem (ki jih za Slovenijo dejansko izdaja avstrijsko veleposlaništvo) ni videl večjih težav, je pa ob tem poudaril nujnost preverjanje identitete in namenov iranskih partnerjev, ki prihajajo k nam.
Svetličič je v nadaljevanju povzel pravno ureditev omejevalnih ukrepov ter novosti v zvezi s sankcijami, Kovačeva pa sankcije oziroma postopke, ki veljajo s tem v zvezi za blago z dvojno rabo. Murovec je osvetlil vlogo finančne uprave in kazenske sankcije ter še posebej poudaril, da morajo podjetja pravočasno, torej pred izvozom blaga v Iran, dobro preveriti tarifne številke izdelkov in s tem povezane predpise oziroma uredbe. V zadnjem delu posveta je Matjaž Mušič iz SID banke predstavil zavarovanje izvoznih poslov v Iranu, ki pa so trenutno kratkoročne narave.
V zaključni razpravi udeležencev posveta se je pokazalo, da imajo podjetja še vedno ogromno težav s pridobivanjem viz za iranske poslovne partnerje in finančnimi transakcijami (ki potekajo preko tujih bank), da si želijo večjega posluha s strani države glede odpiranja veleposlaništva v Teheranu in sodelovanja pristojnih institucij (sploh kar zadeva omejevalne ukrepe), saj bo tako poslovanje z iranskim trgom precej lažje. Trg si želi kakovostnih evropskih izdelkov in našega znanja, zato je zadnji čas, kot so še dejali podjetniki, da izkoristimo priložnosti, ki se nam ponujajo.
Predstavitve s posveta so na voljo članom Gospodarske zbornice Slovenije na osnovi povpraševanja po el. pošti: bojana.jancic@gzs.si.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.