Ljubljana, 30. marec 2015 – na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so domači in tuji predstavniki institucij spregovorili o čezmejnem opravljanju storitev na Hrvaškem. Da gre za zanimivo, predvsem pa zahtevno tematiko, se je pokazalo tudi na zaključni razpravi, kjer so predstavniki podjetij govorce zasuli s kopico konkretnih vprašanj.

Pri organizaciji dogodka, ki ga je GZS pripravila v okviru čezmejnega projekta SI-K Exportcoop SEE, sta sodelovala tudi Hrvaška gospodarska zbornica ter Veleposlaništvo Slovenije v Zagrebu. V uvodnem nagovoru je Matej Rogelj iz Centra za mednarodno poslovanje pri GZS povedal, da smo lani s Hrvaško opravili 2,9 milijarde evrov blagovnega prometa in za milijardo evrov storitev. V letu 2014 je bilo tudi za približno dve milijardi evrov skupnih naložb, Hrvaška pa je sicer naš četrti zunanjetrgovinski partner.

Hrvaška veleposlanica v Sloveniji Vesna Terzić je ob tem dodala, da sta Slovenija in Hrvaška že tradicionalno tesno povezani, da ju druži skupni poslovni interes in zaledje. Od vstopa Hrvaške v EU naj bi se vrata gospodarskega sodelovanja med državama, kot je še povedala, na široko odprla,  a podjetnikih pa je, da poiščejo svoje priložnosti.

Goran Masnec iz Hrvaške gospodarske zbornice je zbranim predstavil t. i. Skupno vstopno točko zbornice, kjer so zbrane številne uporabne informacije o izvajanju storitev. Podjetjem je obenem svetoval, da se v primeru sporov raje kot na sodišča obrnejo na zbornici (slovensko in hrvaško), v okviru katerih deluje stalna arbitraža ter nesoglasja tako rešijo hitreje in ceneje.

Olivera Fišeković s hrvaškega ministrstva za delo in pokojninski sistem in Ljiljana Maglić Radoš s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve sta v nadaljevanju predstavili postopek prijave opravljanja storitev na Hrvaškem z vidika obeh ministrstev, osvetlili zakonske predpise in kazni za kršitve ter najavili nove zakonodajne spremembe, ki se obetajo na tem področju.

Davčni vidik opravljanja storitev v tujini je opredelila Alenka Kovač Arh s Finančne uprave RS, o podpori poslovanju podjetij s Hrvaško, varnem poslovanju in pomoči pri izterjavi dolgov pa je spregovoril Leon Zalar iz podjetja Pro Kolekt. V zaključni razpravi so udeleženci predvsem izpostavili nejasnosti glede razmejitve službenih potovanj in napotitev delavcev v tujino. Pokazalo se je, da je na tem področju še precej »sivih con« in da je zato pri napotitvah bistvenega pomena jasna opredelitev vsebine dela ter upoštevanje različnih vidikov opravljanja teh storitev.